Tudi letos nam je v uredništvu revije Elle Slovenija trenutni situaciji navkljub uspelo že osmič zapored podeliti nagrade Elle Style Awards. Tokrat sicer v nekoliko drugačni luči, a zato nič manj čarobno. Snemanje za Elle Style Awards je letos potekalo v čudovitem ambientu hotela Grand Koper, kjer smo z očarljivo Mojco Mavec razglasili tokratne nagrajence. Nagrado Elle Ženska je tokrat prejela Hana Stupica.
Kako ste se spoznali z ilustracijo in kdaj ste se odločili, da se začnete z njo ukvarjati tudi poklicno?
Z ilustracijo sem se spoznala že res zgodaj, verjetno v zibelki, glede na to, da je moja babica ilustratorka, moja mama je ilustratorka in res me je ilustracija spremljala že od malega. Zanjo sem se odločila čisto spontano oz. se dejansko nisem odločila, saj sem risala vse življenje. Vedno rečem, da rišem zato, ker mi je lahko, kar seveda ni res, ampak nekako sem se našla v tem, niti ne vem, kako, tudi zato, ker kot otrok nisem želela biti ilustratorka.
Vam je ilustracija najbližji način izražanja? Kaj vam pomeni?
Ilustracija mi je najbližji način izražanja, res pa je, da se mi jo vedno ne ljubi delati, včasih potrebujem delovni presek z neko drugo stvarjo, recimo oblikovanjem, in mi ilustracija pomeni pobeg ravno zaradi tega, ker je ne rišem nenehno. Nisem tako naravnana, da se moram vsak dan usesti in nujno risati, ampak si res želim, da je, ko se usedem za mizo, to moj trenutek v mojem ustvarjalnem brlogu. Včasih imam pa prav preblisk in se spravim risati, toda trenutno je življenje tako polno dela, da mi malo tudi manjka časa za lastne projekte.
Zelo vas navdušuje kostumografija, ki se spogleduje s področjem mode, ki Elle pomeni še zlasti veliko. Kako to umetnost prepletate s svojim delom?
Moda je pravzaprav prišla z mojo mamo in babico, ker sta res veliko dali tudi na svoj videz. Moja mama je bila vedno v črnem, urejena, z rdečo šminko, res je bilo vse tip top. Babica je še vedno takšna. Tudi ko gre k zdravniku, morala vedno nositi rdečo šminko, in zdi se mi, da je to nekako prišlo čisto s tem. Že kot otroka so me oblačili v temne barve, in to zanimanje mi je ostalo, potem so tu še vse te knjige, ki jih imam doma – knjiga o kostumografiji, o zgodovinskih oblačilih, o vzorcih, ki jih je uporabljala mama za svoje ilustracije, in to se je posledično kar preneslo name. Že od malega sem recimo oboževalka Alana Hranitelja, ki je malce bolj kostumografski. Vse to se mi je nekako prepletlo, zelo rada gledam tudi zgodovinske filme, nekako je to preplet vsega ...
Katere mejnike štejete kot najpomembnejše v svoji karieri?
Najpomembnejši mejnik je bila verjetno moja prva slikanica leta 2014, to je bila Rokavička, za katero sem potem prejela tudi nagrado Hinka Smrekarja pri 26 letih, kar mi je dalo zagon, da očitno nekaj delam pravilno, prej sem že malce risala za Cicibana in Cicido, v bistvu sem bila takrat še na faksu, Rokavička je moja diploma. To je bil morda najbolj pomemben mejnik, potem pa še prva razstava v Mestni hiši leta 2015, ki je bila prva samostojna, prej sem razstavljala samo na Slovenskem bienalu ilustracije. Mogoče zelo pomemben mejnik se mi zdijo tudi ilustracije za vina Fedora, ki so bile nekakšen dodaten zagon, ker so drugačne kot vse drugo, kar sem delala prej. Niso namreč ilustrirane živali, res so v nekem omejenem koloritu, prejela sem nekaj nagrad zanje in zdi se mi, da je to tudi zelo pomemben mejnik za napredek v lastnem delu.
Če se dotaknemo kategorije, v kateri ste zmagali – kakšne ženske navdihujejo vas?
Močne ženske, saj to bi verjetno rekla vsaka. Bom začela kar z mamo in babico, ki sta bili res uspešni v svojih ilustratorskih karierah, doživljam ju kot močni in prepričani v svoje delo, to se mi zdi zelo pomembno. Drugače pa ima vsaka ženska nekaj svojega, vsaka se mora zavedati svoje ženskosti in svojega jaza ter tega, da je unikatna.
Kakšen odziv ali razmislek želite spodbuditi v družbi s svojim delom?
Trudim se biti politično ne preveč obarvana ilustratorka in delam z mislijo na vse; tudi če rišem otroško ilustracijo, še vedno rišem z mislijo na odrasle, saj ves čas poudarjam, da odraslim primanjkuje pravljičnosti v današnjem življenju. Mogoče ta nostalgija, ki jo najdejo v moji ilustraciji, medtem ko berejo svojim otrokom, da občutijo toplino v ilustraciji. Zato mogoče tudi vložim toliko truda v vsako posamezno ilustracijo, saj bi res rada, da vsak detajl porodi neko čustvo, npr. da je kožušček mehak, da je recimo krilo iz žameta, da se vsak vzorec navezuje na nekaj in tako dalje.
Tukaj si oglejte vse nagrajence.
Hotel Grand Koper vsem, ki ste si ogledali Elle Style Awards, s kodo "ELLELOBSTER" podarja 15 % popust ob vašem naslednjem oddihu v njihovem sodobnem in udobnem ambientu.
Fotografija: Aleksandra Saša Prelesnik, IG: House of Aleksandra
Vizažistka: Barbara Fartek
Novo na Metroplay: Žan Serčič o glasbenem ustvarjanju, ohranjanju zasebnosti in spremembah
