Kako pobegniti iz karantene? Naša novinarka je našla rešitev

22. 11. 2020
Kako pobegniti iz karantene? Naša novinarka je našla rešitev (foto: Profimedia)
Profimedia

Spoznajte estetiko in način življenja, zaradi katerega je karantena romantična in nikakor strašljiva. 

Pobegnite v deželo, kjer vlada razpoloženje, ki nas pomiri, prizemlji in osmisli naš trenutek. Elementi podeželja se tu združujejo z nežnim dekorjem in vzbujajo občutek, da je vse v ravnovesju, da je vse v redu, v najlepšem redu.

​To bi lahko bil tudi začetek pravljice H. C. Andersena, a gre za sodobno estetsko gibanje cottegecore, ki je sicer vzniknilo že v letu 2018, a zaradi koronakrize svoj pravi moment doživelo zdaj, v 2020. In preraslo iz estetskega v stanje duha. Da to lahko živiš, namreč potrebuješ predvsem ogromno časa in čim manj obveznosti, kar sodobnemu človeku lahko omogoči skorajda edino karantena. Poleg tega je ta čas in prostor idealni tolažilni pobeg iz realnosti, prežeti s strahom, negotovostjo in tesnobo.

Potem ko je bil cottagecore logični odziv na pandemijo covida-19, ga je The Guardian opisal kot vizualno in življenjsko gibanje, namenjeno fetišizaciji zdrave čistosti tako v toplih domovih kot na prostem. Poudarja namreč nežno preprostost in mehko mirnost 'pastoralnega' življenja kot pobeg pred nevarnostmi sodobnega sveta, je torej naše zatočišče, kjer lahko ohranimo čisto dušo, mirne živce in zdravo pamet.

​Bi se radi potolažili? Odpotujte v ta idealni svet!

Vsepovsod zelene trate, skozi liste než­no kukajo sončni žarki, potok v daljavi komaj slišno brbota. V podeželski vili, ki meji na gozd, se iz peči vije vonj svežega peciva, na lično pogrnjeni mizi, kjer v retro vazi kraljuje poljsko cvetje, pa so že pripravljeni porcelanaste skodelice in vintidž čajnik, rožasti prtički in žličke, narejene iz školjk. Pred hišo na dvorišču se na vrveh suši perilo in vonj sveže opranega perila polni nosnice z nostalgijo po davno preživetih časih. Tu so še pletene košare, polne sadja in zelenjave ter steklenic vina, in romantična odeja za piknik s cvetličnim vzorcem.

Ob sobotah Mija plete. Še prej bo šla na tržnico po sveže sadje in zelenjavo. Morda pa to soboto ne bo pletla, temveč bo poskusila novo obrt, izdelovanje sveč iz čebeljega voska. Ko bo odšla na tržnico ali na svoj vrt po plodove, bo nosila dolgo valovito obleko v cvetličnih vzorcih z napihnjenimi rokavi. Popoldne običajno tudi neguje svoje rastline. Proti večeru, če ne plete, pa najraje bere z mačko v naročju. Na Instagramu in TikToku, kjer deli slike svojega rožnato obarvanega življenja, se njeni sledilci čudijo, češ ali Mija ne živi v blokovskem stanovanju s teraso … so morda kaj zamudili in živi v koči ob gozdu nekje na obrobju vasi?

Ironično in protislovno?

Ironija cottagecora je, da medtem ko povzdiguje podeželje, naravo in mirno, spokojno, harmonično življenje, v današnjem času obstaja skorajda izključno na spletu, ki mu, prav paradoksalno, celo nasprotuje. Razširil se je po internetu, njegov smisel pa se skriva prav v njegovi nasprotnosti – v sobivanju z naravo. Cottagecore scene so bile med pomladno karanteno množično objavljane na družbenih omrežjih, v veliki manjšini pa so jih ljudje tudi v resnici živeli. Slike na spletu so se večinoma objavljale iz neurejenih mestnih domov. Morda se je v naši mali Sloveniji tudi v resnici kdo preselil na podeželje, če je imel to možnost, vsaj za obdobje izolacije, ali pa je – teh je bilo vendarle več – na balkonu gojil svoj vrtiček in kuharil vse mogoče. Nekateri so tudi pletli.

»Vedno sem rada pekla in kuhala, če je le mogoče, po babičinih receptih,« pove Mija. »Tudi nego za kožo si pripravim po njenih receptih, obožujem rožno vodico. To v meni že samo po sebi vzbuja mir, prinaša razpoloženje nekega drugega sveta, ki je s časovne distance videti prijazen, topel in svetel. Ko smo spomladi doživljali prvo karanteno, sem se tako z vso silo pognala v ta svet.« Tudi za to, kar počne Mija – vse počne tako, kot je počela njena babica – obstaja izraz, in sicer grandmacore, a Mija je v svoje življenje vnesla še več kot le babičine recepte. V času epidemije je bil to njen eskapizem, pobeg v lepši svet. Na ta način je občutek neživljenja pretvorila v nekaj čudovitega, v sanjsko, romantizirano različico življenja.

Čas, ko imamo čas

Ta mehak in svetel koncept življenja, če ga živite v resničnosti, in ne le virtualno, zahteva veliko časa, pozornosti in predanosti ter pristop, ki ga sodoben človek ni vajen. Kruh, vedno pripravljen z lastnimi rokami, vračanje k tradicionalnim obrtem in konjičkom, kot so izdelovanje papirnatih rož, pletenje in vezenje, gojenje sadja in zelenjave ter zelišč, splošno povezovanje z naravo, trajnostni slog bivanja.

Namesto mrzličnega voajerizma in ekshibicionizma na družbenih omrežjih, s katerima zapravljamo svoj dragoceni čas, ne da bi se prav dobro zavedali svojega resničnega jaza, cottagecore predlaga način življenja, ko ta čas namenjamo prav temu – sebi brez filtra. Med sprehodom v naravi se bo naša glava praznila vseh odvečnih dražljajev, ki v nas spodbujajo tekmovalnost, primerjanje z drugimi, ugajanje za vsako ceno, ter se napolnila z notranjim mirom. Aha, to smo torej mi sami! In medtem ko beremo dobre knjige, izdelujemo herbarij, nabiramo gobe, kuhamo marmelade in džeme ter srkamo zeliščni čaj, se bo v nas naselila tista najbolj preprosta sreča. Ne potrebujemo ničesar drugega, le zrak, ki ga dihamo. Čisti zrak in čista sreča.

Če boste poskusili živeti cottagecore, boste verjetno rekli, da je to anahronistično, saj nič v resničnem sodobnem živ­ljenju ni tako popolno in preprosto, kot se zdi, ko iz sedanjosti zremo v slike preteklega časa. Človek je pač tak, da ves čas nekaj želi, hoče, hrepeni, zato je težko miren in srečen tu in zdaj. Žalostno je, da šele ko pogleda nazaj svoje življenje, vidi, da je bil srečen (oziroma bi lahko bil). Popolna lahkotnost tega rustikalnega, staromodnega načina življenja je zato resnična le na fotografijah, ki so tu kot rezultat namenskega ustvarjanja vzporednega vesolja, da lažje preživimo težke čase. Tako lahko živimo nekaj ur ali morda celo ves vikend, vendar ne večno. A morda je prav v tem njegov največji čar, drugače bi se ga – kako človeško! – kmalu naveličali.

​Res pa je, da nas ravno sodobni čas, povezan s koronakrizo, sili v te pobege. Medtem ko smo zaprti doma in imamo toliko več časa, odkrivamo hobije ali samo običajna opravila, ki smo jih kdaj radi počeli, pa smo jih opustili zaradi pomanjkanja časa. In tako zelo cottagecore je že samo sedenje v udobnem naslanjaču pod mehko odejo z dobro knjigo v naročju in s skodelico čaja v roki. Le odeja naj bo v pastelnem odtenku in skodelica naj ima nekaj vintidža v sebi. In vrhunec preteklega poletja je bil za marsikoga odhod v planinsko kočo namesto polet na drugo stran sveta, pri tem pa smo odkrili, da ima to lahko prav toliko čara kot vsakoletno romanje na morje. Dejstvo je tudi, da smo si želeli biti kjerkoli, samo ne v tem kaotičnem 2020, zakopani med grdimi novicami, zato smo se najraje vračali v preteklost, k življenju, ki ga večina od nas ni niti nikoli živela, a (verjetno prav zato) deluje tako drugačno od vse te negotovosti, panike, apokalipse. Gledali smo zgodovinske filme, filme, ki se dogajajo v drugih časih, brali klasiko, poslušali babice in dedke pripovedovati o njihovem otroštvu in mimogrede smo dobili navdih za cottegecore moment v dnevu. To je čas, ko imamo po dolgem času v sodobnem času čas. Za življenje. Pa čeprav je to življenje 'samo' uživanje v skodelici čaja. 

Kaj gledati in poslušati za cottagecore navdih?

Filmi Sofie Coppola so ena od prvih asociacij, ko govorimo o tem slogu življenja in estetiki, na primer Deviški samomori ali veliko novejši film Preslepljene. V nekem smislu bi lahko tudi Luca Guadagnino veljal za poznavalca te estetike, saj se ta popolnoma prilega njegovemu kinematografskemu slogu, in Pokliči me po svojem imenu vsebuje veliko romantiziranih elementov podeželskega življenja, ki bi jih zlahka prepoznali kot cottagecore. Poleg tega verjetno poznate Čudovito leto Ridleyja Scotta, tudi dobršen del opusa Wesa Andersona vam je lahko v pravi navdih, pa filmi Čas deklištva, Brezsmrtna ljubezen in seveda Prevzetnost in pristranost.

Pravi oboževalci tega trenda ustvarjajo tudi dolge plejliste, in če želite začutiti celotno vzdušje, o katerem se pogovarjamo, je dovolj, da na Spotifyju vtipkate ključno besedo, pritisnete predvajaj in se podate v drug čas in svet, kjer je vse toliko lažje, počasneje in prijazneje.

Pripravila: Mojca Zemljak

Fotografije: Profimedia

Preberite še: Kako je videti kriza srednjih dvajsetih? (iskrena zgodba novinarke)

Priporočamo tudi: Recept za božanske čokoladne kroglice, pripravljene v manj kot 10 minutah
 

Novo na Metroplay: Tjaša Železnik in Franci Krevh│Najbolj pomembno je, da otroci poslušajo glasbo