Nova številka Elle je tukaj – zelena, sveža in usmerjena v trajnostno prihodnost. To je številka, ki ne promovira le estetike, temveč tudi odgovornost, premišljenost in povezavo z naravo. Vabimo vas k branju uvodnega pisma urednice, ki preko osebne refleksije razkriva spoznanje o tem, zakaj je lahko ponavljanje moč - ne slabost.
Umetnost ponavljanja
Ko sem začela delati na Elle, sem se na vse pretege trudila, da bi v službo prišla vsak dan oblečena drugače. Doma sem ure in ure posvetila temu, da sestavim najbolj privlačne modne kombinacije, kot se za modno urednico spodobi. Seveda sem zaradi tega oblačila, ne glede na to, kako ljuba so mi bila, nosila veliko manj, kot če bi jih izbiralo moje srce. Lahko bi rekla, da me je delovno mesto posrkalo globoko v modno kolesje novega. Nenehno sem hrepenela po še enem plašču, še eni srajci, še enem paru čevljev, ki bi potem v novi modni kombinaciji poželi nove komplimente in nagovorili vse, ki sem jih srečala na poti do pisarne.
V ozadju tega neustavljivega modnega stroja sem potihoma občudovala našo odgovorno urednico Urško Božič, ki svojih modnih kombinacij ni menjala prav pogosto. Vedno je bila odlično oblečena, le ne vsak dan drugače. »Zakaj bi menjala nekaj, kar deluje, samo zato, da je drugače?« Tega, da si vsak dan oblečen drugače, danes absolutno ne enačim več z dobrim stilom, prej nasprotno. Če se samo spomnim svojih srednješolskih oblačilnih izmenjav, kjer smo prijateljice na kup zmetale vsa oblačila, ki smo jih imele, jih zmešale kot karte in sestavile 40 različnih kombinacij, ki so nato ene bolj posrečene kot druge kolobarile med nami. To je bil naš način modnega eksperimentiranja v najstniških letih. 30 let zatem verjamem v moč ponavljanja. V mislih pa nimam samo najljubših kavbojk in balerink, ki jih prepogosto nosim, vse dokler čevljar ne odkima z glavo in mi da vedeti, da je čas, da se poslovimo. Verjamem v moč ponavljanja tudi tistih bolj posebnih kosov, s katerimi sem obeležila pomembne in medijsko izpostavljene dogodke, kot je Elle Style Awards. Res škoda časa, denarja in konec koncev čudovite obleke, da bi po cvetočem večeru preostanek življenja preživela zaprta v omari.
Sprva malce bolj zadržano, danes povsem suvereno in brez zadržkov 'ponavljam', tako kot Cate Blanchett, ki je svojo obleko Armani Privé z bleščečimi detajli nosila tako na podelitvi oskarjev kot v Cannesu. Ali recimo Jane Fonda, ki je svojo večerno obleko Elie Saab nosila večkrat, vključno z nastopom na Oskarjih, kjer je s ponosom izjavila, da si novih večernih toalet ne kupuje več. Danes ponavljanje modnih kombinacij na rdeči preprogi ni nič nenavadnega; številne zvezdnice se skupaj s svojimi stilisti raje odločajo za to, kar jim najbolje pristaja, kot za nekaj, kar je pač samo novo. Takšen pristop ne zmanjšuje le tekstilnih odpadkov (seveda vsi vemo, da njihove obleke ne pristanejo na smetiščih v Južni Ameriki), ampak izraža tudi zvestobo določenim modnim znamkam ali kosom. Res ne vidim razloga, zakaj ne bi svoje bele obleke s 3D-cvetlicami, ki sem si jo dala po meri izdelati za Elle Style Awards 2018, letos julija oblekla za slavnostno večerjo v Parizu ob 80. obletnici Elle in potem še za letošnjo podelitev nagrad v novembru. Kdo ve, mogoče v njej priplešem celo v leto 2026.
Petra Windschnurer
