Razvoj in veje modnega fotografiranja, na katerem temelji celotna industrija.
Zgodovina
Modna fotografija je en od sodobnih temeljev modne industrije, katerega zametki segajo v drugo polovico 19. stoletja. Takrat naj bi Virginia Oldoini, italijanska aristokratka in Napoleonova ljubica, dvornega fotografa prosila, da ji pred kamero pomaga poustvariti pomembne trenutke iz njenega življenja. Posnela naj bi več kot 700 fotografij v različnih kostumih. Modne fotografije so se začele širiti med ljudmi in se leta 1881 pojavljati v francoskih knjigah z vzorci tekstila. Leto kasneje je Caroline de Broutelles ustanovila La Mode Pratique, prvo modno revijo. Sledile so ji mnoge druge, njihova prilljubljenost pa je le rasla, kar je leta 1911 pripeljalo do prvega modernega modnega snemanja. Fotograf Edward Steichen je posnel fotografije, ki so zabrisale meje med modo in umetnostjo ter s tem postal pionir fotografiranja visoke mode. Kmalu zatem sta Vogue in Harper's Bazaar postali najbolj prominentni modni reviji, ki sta svoj status ohranili do danes.
V času druge svetovne vojne je modna fotografija prioritizirala nacionalni sentiment in se skozi oblačila trudila prikazati bolečino tistega obdobja, po vojni pa je doživela razcvet. John French je spopulariziral nov način fotografiranja, ki se je poigraval z naravno svetlobo in bil hkrati primeren za tiskane medije. Druga polovica 20. stoletja je bila za razvoj modne fotografije monumentalna. Fotografi so izzivalno preizkušali nove, inovativne ideje in širili definicijo svoje veje umetnosti. Slike so postale bolj avantgardne, dovršene in unikatne. Med najbolj vplivne fotografe, ki so oblikovali in definirali modni svet, sodijo Richard Avedon, Guy Bourdin, Mario Testion in Annie Leibovitz.
Danes se modna fotografija deli na štiri glavne veje.
Oglasi
Namen fotografij v katalogih ali spletnih trgovinah je popolnoma pragmatičen. So oglasi, ki se potrošniku trudijo na čim bolj privlačen, a subtilen in zaigrano naraven način prikazati izpostavljen produkt in ga prepričati v nakup. Manekeni so prisotni zato, da poudarijo estetiko modnih kosov, ozadje in osvetljava sta povečini nevpadljiva in monotona, končne fotografije pa ne odražajo visokega nivoja svobodne ustvarjalnosti, temveč premišljeno prodajno strategijo.
Ulični stil
Fotografije uličnega stila so od vseh vrst modne fotografije najbolj naravne. So pristno ogledalo kosov, ki jih ljudje dejansko nosijo v vsakdanjem življenju. Pogosto prikažejo komercialne trende, kombinirane na zanimiv način, kar služi kot vir inspiracije za nadgradnjo osebnega sloga. Poleg oblačil prikažejo tudi avtentično samozavest in atmosfero oseb pred objektivom.
Visoka moda
Fotografije visoke mode se pojavljajo predvsem v priznanih modnih revijah, kot sta Vogue in Harper's Bazaar. Oblačila predstavijo skozi oblikovanje specifičnega ozračja ter vizije, ki se navadno oddaljuje od realizma. Igra se z oblikami in sencami, ki jih ustvarja človeško telo. Fotografije so konceptualne, preferirane poze so pogosto pretirane in nenaravne, outfiti pa dramatični, glamurozni in nevsakdanji. Takšna fotografiranja so velik finančni zalogaj, ki zahteva veliko profesionalno ekipo in opremo.
Editorial
Tako kot fotografije visoke mode, so tudi editoriali sami zase umetnost in bolj kot k uspešnemu oglaševanju stremijo k izvirni estetiki. Njihov cilj ni le prikazati oblačil, temveč ustvariti zgodbo, vizijo in občutek, ki ga želi znamka vzbuditi pri svojih strankah. Je stičišče modnih oblikovalcev, stilistov, makeup umetnikov, frizerjev, modelov in fotografov, kjer vse vpletene strani uživajo višjo mero umetniške svobode in spodbujane abstraktne ustvarjalnosti. Gre za visokoproračunsko utelešenje zamišljenega koncepta kreativne ekipe, ki je kot umetniško delo pogosto razstavljeno v galerijah ali prikazano v estetskih knjigah modnih hiš in v uveljavljenih modnih revijah.
Pripravila: Lara Lovrič
Fotografije: Profimedia
