Matea Benedetti je pred mnogo leti orala ledino na področju ekološke mode v Sloveniji, danes pa s svojo znamko Benedetti Life spretno združuje trajnost in luksuz.
Kaj je bila pobuda, da ste prvič začeli razmišljati o tem, da bi bile vaše kreacije v skladu s trajnostnimi pristopi do okolja?
V bistvu prav zadostna doza informacij o tem, kam kot civilizacija plujemo in kakšne posledice ima modna industrija na okolje. Pred 20 leti se je še zelo malo vedelo, razen da bosta prevladala dva močna trenda, trajnost in 'hitrost', in ravno to se danes dogaja v modi. Konkretna pobuda za prvi večji korak je bil notranji impulz nemoči oziroma jeza na modne velikane, ki nič ne ukrenejo, da bi se modna industrija obrnila k etičnosti in trajnosti.
Izmislila sem si, dobesedno, trajnostni luksuz in danes delujem pod blagovno znamko Benedetti Life. Pred 10 leti si imel možnost kupiti le ekološka oblačila revnega videza oziroma srednjega cenovnega razreda iz eko bombaža in konoplje. Težko si je bilo predstavljati bogato, estetsko, uporabno in barvito trajnostno modo. Za to pot sem se že takrat odločila, saj oblikovalci ob oblikovanju iščemo tudi rešitve, ki jih še ni na trgu.
Modna industrija na žalost drastično posega v naravno okolje. Menite, da je problem na globalni ravni rešljiv ali smo potrošniki že preveč odvisni od hitre mode?
Zelo kompleksen problem. Hitra moda, ki je čisto nasprotje trajnostni modi, je slaba kopija luksuznih oblačil in omogoča ljudem, da se poceni približajo sanjam. Če bi se na modno industrijo vsi odzvali kot na koronavirus, bi bil problem rešljiv v zelo kratkem času, ker bi bili ukrepi precej lažje obvladljivi kot pri epidemiji. Seveda bi nas to stalo gospodarstva, sploh podjetij, ki živijo od hitre mode, in tistih, ki se ne bi zmogli hitro prilagoditi.
V modni industriji je veliko smrtnih žrtev zaradi toksičnih barvil, slabih delovnih pogojev, velikega števila kožnih bolezni in rakavih obolenj. Vprašljivi bi bili tudi materiali, saj je na voljo omejena količina naravnih virov. Dejstvo pa je, da če bi šlo vse v smeri krožnega gospodarstva, na kar potihoma upamo vsi okoljevarstveniki, bi bili rezultati hitro vidni. Vse, kar smo proizvedli, ne moremo kar nekam zakopati brez posledic na okolje, čeprav sem zagovornica biorazgradljivih tekstilov. Potrošniki smo odvisniki, na splošno.
Argument številnih je, da je trajnostna moda draga, kar je seveda rezultat dragih ekoloških virov in pravične trgovine. Se bo kdaj v prihodnosti to spremenilo in bo hitra moda tista, ki bo zaradi posegov v okolje plačala davek?
Tako kot v običajni modi so tudi v trajnostni modi različni cenovni razredi. Imamo ekološke majice po 15 evrov, kar je poceni, če primerjamo z majico luksuzne blagovne znamke. Težavo vidim bolj v tem, da trajnostne mode, ki bi bila v različnih cenovnih razredih v različnih trgovinah na policah, še vedno ni v takem obsegu, kot bi si jo želeli.
Pri tem je odgovornost predvsem na strani trgovcev, ki imajo moč odločanja, kaj bo na trgovskih policah. Ko bo povpraševanje po tovrstnih izdelkih z zavestjo kupcev tudi zraslo, se bo trgovcem splačalo dobavljati trajnostne blagovne znamke, tako luksuzne kot srednje- in nizkocenovnega razreda.
Na hitro modo že letijo močne kritike javnosti in njihov marketing se zelo spretno odziva, res pa je, da, če nisi dobro podkovan z informacijami, gre na žalost le za dober marketing, da se prikrije vse, kar se za tako oporečnim in neetičnim mehanizmom skriva. Upam, da bo hitra moda kmalu plačala davek za škodo, ki jo povzroča okolju in ljudem.
Eno od trajnostnih načel je, da kupujemo manj, medtem pa modna industrija vsakih nekaj mesecev (ali celo tednov) producira nove kolekcije. Je moda sploh lahko kdaj zares trajnostna?
Modo smo, zgodovinsko gledano, pripeljali do roba. To ne pomeni samo hiperprodukcije, tudi do 24 kolekcij na leto, pri čemer oblikovalci izgorevajo, ampak tudi poceni delovno silo, onesnaževanje vode in oceanov, zastrupljanje zemlje s pesticidi ter izpuste strupenih plinov v ozračje zaradi transporta in razkrajanja oblačil v naravi.
Ko govorimo o trajnosti z veliko začetnico, govorimo o trajnostnem bivanju na Zemlji. To, kar pišem, zajema vso industrijo, ne samo modno. Potrebno in pomembno je spremeniti dosedanje navade, in to takoj. Moda je lahko trajnostna, transport je lahko trajnosten, prehrana je lahko ekološka, lokalna in v velikem odstotku rastlinska, energija sončna ... S tem bi ohranili najpomembnejše za življenje. Vodo in kisik. Če nam uspe kot civilizaciji vso industrijo preoblikovati v čisto in trajnostno, nam bo uspelo omogočiti življenje še marsikateri generaciji na Zemlji.
Kaj točno pomeni, da je modna znamka trajnostna in okolju prijazna? Kaj to pomeni za tehnike izdelave in kaj za končni produkt?
Estetika, okoljska ozaveščenost, odgovorno potrošništvo in etičnost so temelji, na katerih gradimo Benedetti Life. S povezovanjem teh štirih področij se vračamo k ponovnemu premisleku o tem, kako oblikovati, izdelovati in prodajati trajnostna in brezčasna oblačila, ker stremimo k počasni modi. Materiale izberemo skrbno in odgovorno. Pri nabavi dajemo prednost ekološko certificiranim, biorazgradljivim in recikliranim materialom, ki so izdelani brez okrutnosti do živali. Ne uporabljamo krzna, usnja ali perja. Težimo k ohranjanju čiste vode, zemlje in živali, k zmanjševanju količine odpadkov ter ponovni uporabi plastike, preden konča v naših morjih. Skrbno izbran tekstil tiskamo z okolju prijaznimi barvili na vodni osnovi. Digitalni tisk zmanjša tudi porabo vode.
Ena od naših največjih vrednot je skrb za kakovost proizvodnega procesa in dobavnih verig. Življenjske pogoje delavcev postavljamo v ospredje svoje dejavnosti, zato izdelujemo lokalno in v Italiji. Pri taki modi govorimo o holističnem pristopu, saj enega oblačila ne zadeva samo tekstil, tako kot pri človeku za ohranjanje zdravja ni pomembno samo, kaj je in koliko telovadi, gre za holistični pristop, če hočeš res živeti zdravo in srečno življenje.
Luksuz in trajnostna moda – mar ne gre za protislovje?
Trajnostni luksuz je pravzaprav nova smer, ki se je globalno pojavila pred kratkim. Prvi večji javni preobrat se je zgodil leta 2017 z nagradami Green Carpet Awards – največjim italijanskim globalnim blagovnim znamkam so v času milanskega tedna mode v La Scali podelili prestižne trajnostne nagrade, v Parizu se je pozneje odvil bienale 1.618, kjer so predstavili trajnostne rešitve luksuznih blagovnih znamk na različnih področjih skupaj z avtomobilsko industrijo, letos pa sem se udeležila gala dogodka Red Carpet Green Dress v Los Angelesu pred podelitvijo oskarjev.
Pri zadnji sva bila Benedetti Life in Louis Vuitton kot luksuzni podjetji povabljena, da za tekstilnega velikana oblikujeva večerni obleki iz tekstila tencel luxe, ki je tekstilna inovacija iz lesa, pridobljenega iz ekološko kontroliranih gozdov. Idealen je za večerna in druga oblačila in odličen nadomestek za svilo.
naravi se brez vpliva na zrak in zemljo razgradi v osmih tednih. Pred 10 leti ni bilo mogoče oblikovati trajnostnih in luksuznih oblačil. Sporočilo, ki ga nosi trajnostni luksuz v svet, je, da trajnost ne pomeni stopiti nazaj v čas, ampak je nov način bivanja na Zemlji, ki je bolj v skladu z naravo in ponuja popolnoma isto udobje in lepoto, kot jo luksuzne blagovne znamke, le da je proces izdelovanja etičen in okolju prijazen.
Če prav razumem, gre za ogromno inovativnosti? So oblačila iz ananasa vaš izum?
Oblačila iz ananasa so moj dizajn, ananasovo usnje pa je inovacija podjetja Pinatex. Za razvoj tega biorazgradljivega usnja so porabili devet let. Je eno od najdražjega usnja na svetu; če bi primerjala z živalskim, je vsaj trikrat, če ne več, dražje.
Kako pomembno se vam zdi, da tudi koncepti kolekcij opozarjajo na okoljske tematike?
Trajnostna znamka ne potrebuje konceptov, ki bi še dodatno opozarjali na okoljsko problematiko, razen če se za to oblikovalec odloči. Mora pa seveda ob izdelkih navajati, zakaj je produkt trajnosten, s tehničnim opisom in ustreznimi certifikati. Poleg tega trajnost pomeni tudi transparentnost podjetja in tukaj je sledljivost nastajanja izdelka prav tako pomembna.
V modi smo priča brisanju sezon, tudi vi oblikujete nesezonsko – zakaj je tako?
Več razlogov je, eden je tudi ta, da so zime čedalje bolj mile, zemeljska temperatura se segreva, vreme je nestabilno. Kar zadeva podjetje Benedetti Life, pa je celo tako, da ker smo trajnostni in živalim prijazni, zimskega tekstila skorajda ni, zato je pri nas zimska kolekcija nosljiva tudi v spomladanskih dneh in poletna še pozno v jesen. Glede na omejitve v tekstilu se ustrezno prilagajamo tudi trgom, kjer imajo toplejše temperature in višji standard.
Se vam zdi, da je slovenska moda dovolj trajnostno usmerjena? Kako gledate na svojo konkurenco?
Ker ne poznam vseh podjetij podrobno, lahko izrazim samo laično oceno. Tovarne, ki so ostale in proizvajajo v Sloveniji, večinoma niso trajnostne, so pa pravične, saj je delovna sila, v primerjavi z drugimi državami, pošteno plačana. Ni pa tako ključno, ali je slovenska moda dovolj trajnostna ali ne. Zame so vsi, ki oblikujejo izdelke po meri, okolju v izredno majhni meri škodljivi, kajti ne proizvajajo odpadkov, delajo pošteno, ne gre za hitro modo, kjer so količine ogromne in je vpliv na okolje neprimerljivo večji. Zdi pa se mi pomembno spodbujati ljudi, da raje kot v trgovinah hitre mode kupujejo pri slovenskih oblikovalcih, ker gre za lokalno proizvodnjo.
Od konkurence se lahko največ naučiš pa še najmanj te stane. Na svojem področju sem kar trdo izkusila, kako je, če orješ ledino. Precej več moraš vlagati, časovno in materialno. Vsekakor je prav, da imaš konkurenco, da ne zaspiš na poti. Osebno se primerjam z najboljšimi, da sem zdravo prizemljena, ob tem pa ne gledam, ali so trajnostni, saj je takih še premalo. Še ogromno se imam za naučiti.
Kako pa se lahko primerjate v svetovnem merilu? Italijanski Vogue vas je namreč umestil med 20 najbolj obetavnih eko znamk na svetu.
V svetovnem merilu, če se ocenjujem kot podjetje z določeno misijo, z določenimi kriteriji, gotovo spadam v vrh, saj je takih primerov še zelo malo, kar mi daje kar veliko prednost pred drugimi. Vsekakor pa mislim, da se bo to kmalu spremenilo. Kar je absolutno dobro za planet, saj so se veliki začeli premikati, in to me navdaja z velikim optimizmom za človeštvo.
Ste lahko trajnostno kreativni tudi, ko gre za oblikovanje kostumov za vaše projekte opere in teatra?
Delno sem lahko. Tukaj se že v osnovi zavedaš, da bo šlo, ko vstopiš v operni projekt, za določen odstotek recikliranja, določen odstotek pa je oblikovanje po meri. Pravkar sem vpeta v opero Cavalleria Rusticana in Pagliacci v SNG Opera in balet Ljubljana.
Kaj svetujete strankam, ki vam zaupajo, da imajo kupe starih oblačil, ki jih ne nosijo več?
Naj jih podarijo prijateljem, s tem zmanjšajo potrebo po nakupih novih oblačil pri drugih, lahko jih dostavijo v zabojnike Humana, oblačila lahko prodajo tudi na bolha.com, podarijo varni hiši, Karitasu, menjajo v menjalnicah, kot je Tekstilnica, ali pa najljubše kose predelajo v nov kos.
Kako pa trajnostne pristope vnašate v osebno življenje?
Če se odmaknem od oblačil ... če se le da, kupujem lokalno hrano in naravno kozmetiko, sploh krema za obraz mi je zelo pomembna, uporabljam sodo bikarbono in ekološka čistila, ne jem mesa, danes iz okoljevarstvenih razlogov, vem pa seveda tudi, da so živali čuteča bitja kot mi. Pred 23 leti so bili razlogi duhovni in etični. Izogibam se prekomernim nakupom in plastiki, čeprav imam veliko grehov tudi sama, tako da je pomembno, da se zavedate in pomikate naprej; kar je bilo, je bilo. Odpuščanje je del rasti.
V slovenskem prostoru ste ena od tistih oblikovalk, po kateri se številni zgledujejo. Po kom se zgledujete vi?
Moji vzorniki so zelo različni. Primatologinja Jane Goodall, ki raziskuje šimpanze, navdihuje me njen stik z naravo in navdihujoči govori, po subtilnosti in teatralnosti v modnih revijah mi je blizu pokojni Alexander McQueen, Ann Demeulemeester me navdihuje kot avantgardna oblikovalka, Greta Thunberg kot okoljska aktivistka na področju podnebnih sprememb, Manca Košir kot vir pozitivizma, besedne lepote in ženstvenosti v zrelih letih, Eckhart Tolle kot razsvetljeni mojster in duhovni učitelj in še bi lahko naštevala …
Kako si predstavljate trajnostno prihodnost?
V trajnostni prihodnosti ali samo v prihodnosti vidim visoko razvito človeško družbo, ki se ne osredotoča na količinski materialni razvoj z izčrpavanjem naravnih virov in onesnaževanjem okolja, ampak ohranja biološko raznovrstnost, uporablja sončno in vetrno energijo, ekološki transport in nizkoenergijsko gradnjo, med gospodinjstvi prevladujejo samooskrba, lokalna predelava hrane, trajnostna oblačila in kozmetika, večina človeštva pa se rastlinsko prehranjuje. V trajnostni prihodnosti so etika, skrb za drugega in planet na prvem mestu. Zelo človeško in zelo mogoče.
Pripravila Katja Kozlevčar
Fotografije Julio Barcena, Rok Petelin In Tibor Golob
