Italijanski modni oblikovalec Giambattista Valli je na svojo steno v zakulisju modne revije pripel fotografijo, ki jo je leta 1968 posnel Henri Cartier-Bresson, na kateri je mlada ženska, ki sedi pred restavracijo Brasserie Lipp v svoji kul, prefinjeni, a skromni obleki. Ob njej je bila starejša ženska v klasični silhueti iz štiridesetih let prejšnjega stoletja, ki ji je pošiljala strog pogled neodobravanja. "Tega so me naučile Francozinje, preprosto jim ni mar, zveste so same sebi, feministično moderne ter sodobne".
V Parizu se zgodovina ponavlja, pravi italijanski modni oblikovalec in ravno to je tisto, ki mu je pri Parizu tako všeč. To je tisto, kar ustvarja ravnovesje med elegantnim in kul, ki to mesto drži na nogah, in tisto, kar dodaja čarobno sestavino - malo iskrivosti in ostrine - nabrani, romantični, celo dekliški detajli, ki se spretno vijejo v svoji prefinjenosti in vse to je v svojem delu uspel prikazati Giambattista Valli.
Njegova kolekcija je temeljila na dihotomijah, ki obstajajo med generacijami. Odprla se je z repliko skope bele srajčne obleke, ki jo je nosilo dekle na Cartier-Bressonovi fotografiji, in nadaljevala z nizom oblek iz 60. let, dokler se krila niso spremenila v razširjene hlače in so se pred našimi očmi začeli odvijati protesti leta '68, čeprav romantizirani skozi Vallijev porcelanast objektiv. Plašč do tal, obrobljen z umetnim krznom, je spominjal na detajl, ki so jih med upori nosili študenti, in je bil v jasnem nasprotju z bolj klasičnimi, damskimi silhuetami, ki jih je Valli vključil v svojo linijo, da bi ponazoril svojo pariško poanto.
Tako kot številni oblikovalci v tej sezoni je tudi on dejal, da so se stvari v zadnjih 12 dneh obrnile v nekoliko drugačno smer, pri čemer je imel v mislih vojno v Ukrajini. Ker je želel izraziti občutek upanja in optimizma za prihodnje generacije, je modelom uredil mokre lase, ki so simbolizirali preporod, prvotno glasbeno podlago je zamenjal s čustveno skladbo Maxa Richterja in v svojo produkcijo vnesel nekaj mračnega miru. Vallijev sprehod po "cesti revolucije", ki se je vila po modni pisti, je zaključil s serijo čudovitih večplastnih oblek iz tila, ki so bile v svojih poskočnih volumnih tako lahkotne in eterične, da je občinstvo obsedelo in se ponovno zaljubilo v življenje.
Fotografije: Profimedia
