Osebno z Niko Veger, prvo damo ozaveščanja o trajnostnih praksah v Sloveniji

Prva dama ozaveščanja o trajnostnih praksah v Sloveniji.

Moda, 22. 5. 2021
Osebno z Niko Veger, prvo damo ozaveščanja o trajnostnih praksah v Sloveniji - Foto: Nina Roydo

V družbi vplivnežev, kjer je spodbujanje k nakupovanju običajna praksa in osnovna vsebina njihovih družbenih omrežij, ste se vi odločili za drugačen pristop. Zakaj?

Na družbenih omrežjih objavljam tisto, kar sem in kamor želim, da bi se usmerili kot družba. Če ne drugega, vsaj k zavedanju, da je potrošništvo res res pretirano, da vsi potrebujemo manj, da imeti prepolno garderobno omaro ne opredeljuje naše sreče in da nas to v bistvu zelo siromaši. Tudi spremljanje takih vsebin.

Ste bili vedno zavestna potrošnica?

Seveda ne. Na srečo pa v mojih najstniških letih ni bilo na voljo toliko idej in reči; kar je bilo v trgovinah, pa ni bilo tako poceni, da bi lahko to kopičili. Če si želel biti drugačen, imeti polnejšo omaro, si moral to storiti z iznajdljivostjo (na primer z menjavo oblačil s sestro, prijateljicami) ali ustvarjanjem. V današnjih časih potrebo po izražanju drugačnosti s kopičenjem oblačil najbrž prerasteš z leti, zagotovo pa z bolj zrelim in odgovornim odnosom do sebe in do okolja.

Opažate, da vaši sledilci prevzemajo določene trajnostne navade, ko delite vsebino, ki se osredotoča na trajnostna vprašanja?

Na slab dan bi rekla, da prepočasi. Ne morem verjeti, da imajo še vedno največ občinstva vplivneži, ki kažejo svoje nakupe, odpirajo pakete in se vsakodnevno preoblačijo v kose hitre mode. Trditve, da je to za navdih, so izgovori za hojo po lažji poti. Navdih, kaj nositi in kako, dobiš že, če se z odprtimi očmi sprehodiš po ulici, pogledaš kak s stajlingi bogat film, pokukaš na različne umetniške profile … Sicer pa sem res hvaležna in vesela vsakega sledilca, ki čuti, da ga te vsebine kličejo.

Je preprosto najti informacije o trajnosti blagovnih znamkah?

Lažje, kot je bilo kdajkoli, pa še vedno težko – ker se področje razvija in ker so v poplavi vsega in v borbi za boljšo prodajo in kos pogače vedno najglasnejše velike znamke, ki pa običajno niso tako trajnostne, kot bi si želeli, da so. Tako je treba narediti kar obsežno raziskavo, da ti je jasno, kako znamka ravna z viri, zaposlenimi, odpadki, kakšna je njena dobavna veriga, politika do živali, kam je usmerjen dobiček …

Na katerem trajnostnem področju bi si želeli storiti še več in za katero področje menite, da je v Sloveniji pomanjkljivo obdelano, kar zadeva trajnost?

Vsakič ko me zamika, da bi tudi sama ponudila kaj trajnostnega, me ustavi misel, da je v tem trenutku vsega že preveč in da ustvarjanje ustvarja samo dodatne okoljske težave. Zato o trajnosti le ozaveščam, predvsem na področju mode in lepote, kjer sem bila doma že prej. Kar zadeva Slovenijo, se mi zdi, da trajnost preveč enačimo z lokalnim. Oboje je dobro in potrebno, ampak če podpiramo lokalno, še ne pomeni, da so izdelki narejeni trajnostno; ne vemo, od kod so surovine, kakšni so proizvodni procesi …

Bi lahko z nami delili nekaj vplivnežev na področju ekologije in trajnosti, ki jih spremljate sami?

Bolj kot vplivneže spremljam številne organizacije in se tudi aktivno in finančno vključujem v njihove akcije: WWF, Green­peace, Avaaz, Amnesty International, Šolski štrajk, Ekologi brez meja, PIC … Če iščete profile na Instagramu za navdih in spodbudo k trajnosti v modi, priporočam @remakeourworld, @sustainablefashionmatterz, @sustainablychic.

Ali veste, kje so bila narejena vaša oblačila, ki jih nosite ta hip?

Seveda, v Sloveniji. Obleka je vintidž, iz sedemdesetih, in jo je ročno 'poštikala' moja teta Nada. Kaj ni krasna?

Recikliranje ali nadcikliranje?

Nadcikliranje, če s tem ne onemogočimo poznejšega recikliranja.

Pripravila Petra Windschnurer

Fotografije: Nina Roydo In Osebni Arhiv

Preberite še: Izbrali smo 10 najlepših dvodelnih kompletov za letošnje poletje

Priporočamo tudi: Balerinke se vračajo - tako jih bomo nosili to poletje

Najbolj brano