Kako dobiti nazaj svoje življenje?

Po letih nenehnega izpostavljanja je najbolj šik poteza, ki jo lahko potegnete zdaj, da popolnoma izginete. Zasebnost je postala ultimativni statusni simbol.

Moda, 29. 8. 2020
Kako dobiti nazaj svoje življenje? - Foto: Alessandro Zeno

Nimam Facebooka ali Twitterja …

Ne morem si zamisliti ničesar, kar bi raje počela manj, kot nenehno delila s svetom podrobnosti svojega življenja,« je leta 2011 dejala Scarlett Johansson. Instagram je bil v tistem trenutku star komaj eno leto in val družbenih omrežij je še pridobival svojo moč. To je bilo še v času, preden smo dojeli, da dejansko obstaja občinstvo, ki bo občudovalo naše fotografije avokada na opečencu, ali da lahko fotografija našega obraza brez ličil sproži obilico hitrih odzivov. Zdaj, skoraj desetletje zatem, se besede te znane igralke zdijo preroške. Povedala je nekako tako: »V svetu preobremenitve z osebnimi podatki in fetišističnega deljenja zasebnih trenutkov je zdaj najlepše, kar lahko narediš, da daš svoje življenje pod ključ.«

Pomislite, koliko informacij danes redno posredujemo o sebi.

Nekoč so bila življenja naših sodelavcev zunaj službenih prostorov v glavnem skrivnost; predvsem direktorji in vodje so svojo zasebnost skrbno čuvali kot največjo tajnost. Tudi zvezdniki so bili navadnim smrtnikom nedosegljiva bitja, zato smo lahko iz njih ustvarili svoje, idealizirane različice. Zdaj pa lahko 'občudujete' svojega šefa na TikToku, ko se preteguje ob spremljavi pesmi Cyndi Lauper Girls Just Want to Have Fun; vidite, čeprav nočete videti, da je vaša tako zelo spoštovana šefinja v resnici helikopterska mama težke kategorije; in si ogledate ne ravno okusno notranjost hiše svoje najljubše zvezdnice, medtem ko ste mislili, da ima čisto zares perfekten okus.

Toda ko se danes odpoveš dajanju svojih najbolj zasebnih misli in trenutkov vsem na ogled, se rodi novo razkošje, ki si ga le redki lahko privoščijo: zasebnost. Kot je Phoebe Philo leta 2013 zaupala nekemu novinarju: »Najbolj šik je, če te ni na Googlu ... O bog, kako rada bi bila ta oseba!« Zasebnost pomeni svobodo, saj si lahko, kdor si v resnici, ni se ti treba nikomur dokazati, se izkazati in pokazati v najboljši luči, in predvsem pomeni osvoboditev izpod močnih pritiskov družbenih tokov, ki od tebe dobesedno zahtevajo, da se vključiš in priključiš ter izraziš (po možnosti znotraj katere od že oblikovanih filozofij). Da si viden in pod nadzorom družbe. Prejšnja zapoved, da če te ni na Googlu, ne obstajaš, je zdaj ob vsej prenasičenosti z zasebnimi in celo intimnimi objavami na družbenih omrežjih torej dobila protiutež v vseh tistih, ki mislijo podobno kot Phoepe Philo. Če želimo danes v resnici 'biti zasebni', moramo doseči ustrezno raven nadzora nad svojo spletno prisotnostjo, ki pa jo le redki med nami lahko vzdržujejo – in zato je to postalo tista dodana vrednost.

Težko je natančno določiti trenutek, kdaj je zasebnost postala luksuz.

Internet se je 'rodil' leta 1995, Mark Zuckerberg je svoje prve korake k ustvarjanju Facebooka naredil leta 2OO3. Istega leta je Paris Hilton – ki na splošno velja za pionirko kulture spletnih vplivnežev – zaslovela z resničnostnim šovom The Simple Life, leta 2O14 pa je Kim Kardashian dobesedno zakurila internet. In do danes – po tem talilnem loncu bliskovite slave, nadpomembnih podatkov, brezplačnega kapitalizma, priložnostne brutalnosti in mednarodnega vohunjenja – je zasebnost postala eno od pravih razkošjih. Ali pa morda edino pravo razkošje digitalne dobe. Kot pojasnjuje Victoria Buchanan, analitičarka pri The Future Laboratory: »Medtem ko so materialne dobrine nekoč veljale za ultimativne statusne simbole, je njihovo vlogo danes prevzelo nekaj abstraktnejšega.« Strokovnjaki so nekoč napovedovali velik razvojni razkorak med tistimi, ki bi si lahko privoščili internetni dostop, in tistimi, ki si ga ne bi mogli. »Vendar je danes vse bolj resnično prav nasprotno,« pravi Buchananova. »Status je zdaj v moči, da upočasnimo življenje in uidemo stresu. Bogati zato vlagajo v zasebnost in zmožnost prekinitve nenehnega stika s celotnim svetom.«

Lani je LA Times na primer poročal o rastoči svetovni ekonomiji, osredotočeni na digitalno razstrupljanje. Zmagovati so začele ponudbe 'offline vikendov', ki po možnosti vključujejo vodene meditacije in tihe sprehode v naravi. Buchananova poudarja, da je Steve Jobs na primer izjavil, da svojim otrokom ne dovoli uporabe iPadov. »Zdaj bogate družine v Silicijevi dolini, navdihnjene s to novo filozofijo, vpisujejo svoje otroke v digitalno neodvisne ustanove, kot sta šola Brightworks v San Franciscu in waldorfske šole po ZDA,« pravi. »Nekatere družine celo najemajo trenerje, ki jim pomagajo pri vzgoji otrok brez telefonov.«

Zaželenost zasebnosti se ne kristalizira le v storitvah, ampak tudi v novih izdelkih.

Kaiwei Tang je soustanovitelj in izvršni direktor podjetja Light, podjetja, ki ustvarja tisto, kar je Forbes imenoval bodi tukaj in zdaj telefon. Z napravo Lig­ht Phone velikosti kreditne kartice lahko kličete in sprejemate klice, pošiljate sporočila, preverjate zemljevide, naročite tak­si, vendar na njej ni nobene aplikacije, ki bi vas vabila v neskončno drsenje po zaslonu. To je bil velik zadetek in sporočilo je jasno: ljudje, kot ste vi – torej čustvenointeligentni, ustvarjalni, sposobni –, se lahko odločijo za boljše življenje tu in zdaj, namesto da preživljajo svoje dneve v neskončnem 'listanju' po Instagramu in gledajo slike tujih življenj. Če imaš 'lahki telefon', pomeni, da se v svoji koži počutiš zares dobro in si samozavesten na zdrav način, zato se ti ni treba izpostavljati za pridobivanje všečkov oziroma pozornosti, ki je večinoma tako ali tako brez vrednosti, brez pomena, nepotrebna. Ni vam treba nabirati všečkov, da bi se počutili nekaj vredne. Ker ste že tako ali tako nekaj vredni.

Pa vendar so danes za številne, če ne za večino nas, družbeni mediji oziroma digitalna izpostavljenost postali nuja.

Če ne drugega, naša delovna mesta narekujejo, da se moramo vključiti v ta 'ekosistem'. Žrtvujemo svoj čas in pozornost, da v zameno dobimo in izmenjamo informacije na Twitterju in LinkedInu, ali prepoznavnost na Instagramu, zaradi česar smo lahko potencialno uspešnejši v poslovnem svetu oziroma na svojem področju. Če se temu lahko odpovemo, pomeni, da smo že dosegli določeno veljavo na svojem področju oziroma stopnjo pomembnosti, zato se nam ni treba vključiti v nobeno od družbenih platform, da bi bili uspešni. Pa vendar je tudi to lahko dvorezni meč – so določena področja, ki samodejno zahtevajo, da si priklopljen, predvsem zato, da si ves čas na tekočem, da spremljaš novosti in ne zarjaviš ter izmenjuješ sveža mnenja. Med drugim je to področje na primer modno, kjer se vse skupaj tako hitro odvija in razvija, da moraš ostati vključen na družbenih omrežjih – kajti tam informacije potujejo najhitreje. Poleg tega je to vizualno področje, kjer je Instagram tako rekoč nujno zlo, če želiš modnemu svetu pokazati in dokazati, da nekaj veljaš – s svojim videzom, stilom, podobo, načinom življenja.

Seveda v sodobnem svetu obstajajo ljud­je, ki strateško potrebujejo družbene medije kot del svojega posla.

Če moramo biti obvezno prisotni, pa bi bil lahko cilj vsaj, da nadzorujemo lastno prisotnost. A brez preglednosti uporabe naših podatkov je ta nadzor precej lahko izgubiti. In družbeni mediji so najboljši primer, kako izgubimo nadzor, ko enkrat predamo svoje podatke. Algoritem, na katerega nimamo vpliva niti ga ne razumemo, razpolaga z našimi podatki in nam vsiljuje, kaj potrebujemo, tudi na podlagi tega, kar nezavedno kliknemo.

Harvard Business Review je letos objavil članek z naslovom v prevodu Era antidružbenih družbenih medijev, ki trdi, da se zdaj številni odločajo za digitalne kampe oziroma tako imenovane campfires. Novinarka Sara Wilson je v njem zapisala: »Družbeni mediji se zdijo kot preveč nagneten letališki terminal, kjer je dovoljeno biti vsem, vendar se nihče ne počuti prav navdušenega biti tam, digitalni kampi pa ponujajo bolj intimno oazo, kjer se manjša skupina ljudi navdušeno zbere okoli skupnih interesov. Je to lahko še en signal, da se ohlajamo, kar zadeva prekomerno izpostavljenost na internetu?

V zadnjem desetletju se je zaznalo hitro širjenje podjetij, ki želijo izkoristiti naš narcizem, in tudi zato je zasebnost postala rastoči trg.

Tang iz podjetja Light pravi celo, da bomo v bližnji prihodnosti lahko prodali svoje podatke. Trenutno jih dajemo brezplačno, vendar postajajo dragocena dobrina. In če se bo to zgodilo, bodo tisti, ki jim je uspelo zaščititi svojo zasebnost, pridobili več kot tisti, ki so leta preživeli 'v mreži'.

Zasebni računi brez objav tako postajajo vse bolj šik. Kot je bilo prej težko pridobiti privržence in všečke, je zdaj toliko težje ostati zunaj spletne ekonomije, ki za večino nas ob koncu dneva še vedno ostaja pomembna – vsaj za poslovni del naših življenj. Resnična zasebnost bo tako še naprej ostajala resnično razkošje, saj bo na voljo le peščici ljudi, ki tako kot Phoebe Philo ostajajo vplivni ne glede na to, koliko se pojavljajo na spletu.

Prevedla in priredila Mojca Zemljak

Fotografija: Imaxtree

Preberite še: Te nosečniške fotografije Gigi Hadid morate videti! Njeno golo telo je osupljivo

Priporočamo tudi: 8 lepotnih izdelkov, ki bi jih morala preizkusiti vsaka ženska preden dopolni 30 let

Najbolj brano

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri