Pred kratkim odkrita srčna bolezen prizadene veliko več žensk kot moških. Vas zanima, zakaj?
Nuši, 59 let, se je srce zlomilo – tako v prenesenem pomenu kot dobesedno –, ko je v bolnišnici videla truplo svoje matere.
Kot medicinska sestra na oddelku za kardiologijo bi lahko že prej vedela, da se njena mama bliža koncu, pa vendar ni bila pripravljena na realnost:
»Bil je nadrealistični občutek, težko je razložiti, a takoj ko sem vstopila v sobo in jo videla ležati tam negibno, sem postala zelo šibka ... tako šibka, da sem se zgrudila nanjo.«
Internist, ki jo je takrat prišel pregledat, je zatrdil, da je z njo vse v redu, da je verjetno kriva le zgaga, pa vendar je potem še več tednov čutila občasne bolečine v prsnem košu. Hči ji je zato nekega dne rekla: »Mami, izgubila sem babico, nočem izgubiti še tebe.« Nuša se je tisti trenutek odločila in končno odšla na urgenco. No, in tam so kmalu ugotovili, da trpi za stresno kardiomiopatijo oziroma, neuradno, za sindromom zlomljenega srca.
Sindrom zlomljenega srca je stanje, ki se pojavi ob nenadnem ali šokantnem čustvenem dogodku.
Srce, laično povedano, zaradi poplave hormona stresa in adrenalina preseže lastno črpalno sposobnost in njegovi deli se povečajo, kar povzroči podobne simptome kot pri srčnem napadu: bolečine v prsih, oteženo dihanje, neredni srčni ritem. Pri ženskah ga zato v najmanj šestih odstotkih najprej zmotno diagnosticirajo kot srčni napad, a v nasprotju z njim pri tem sindromu ne gre za oviranje delovanja srca oziroma koronarnih arterij na fizični ravni.
Srce ima receptorje za stresne hormone, ki mu omogočajo, da bije hitreje v situacijah, ki zahtevajo boj ali beg ... če je teh hormonov zanj preveč, pa pade v nekakšen 'šok'. Strokovnjaki se strinjajo, da je bila v primeru tega sindroma bolezen prvič diagnosticirana na osnovi nečesa, kar se v bistvu zgodi z umom.
Sindrom zlomljenega srca se lahko pojavi ob kateremkoli težkem fizičnem ali čustvenem stresu, ne le ob izgubi ljubljene osebe (verjetno ne bomo nikoli zares vedeli, koliko ga lahko krivimo za to, da nekdo umre le nekaj dni za svojim zakonskim partnerjem). Zanimivo pa je, da ženske – tako kot številne druge srčne bolezni – prizadene drugače kot moške.
Pri tem naj bi največjo vlogo odigrali hormoni in dejstvo, da imajo moški več receptorjev za adrenalin kot ženske, zato naj bi v stresnih situacijah bolje shajali. In čeprav je bolečina (ali nelagodje) v prsnem košu na primer najpogostejši simptom srčnega infarkta pri obeh spolih, je polovica žensk sploh ne občuti.
Namesto tega lahko doživijo slabost, vrtoglavico, utrujenost, prekomerno potenje, kratko sapo ter bolečine v hrbtu ali čeljusti, kar so prav tako simptomi sindroma zlomljenega srca. Deloma je za razliko med spoloma krivo tudi to, da je v medicinskih študijah le 24 odstotkov srčnih bolnikov žensk ... in tako žensko srce po malem ostaja 'skrivnost'.
Za Vido, 62 let, in njeno zgodbo s srcem je bila odločilna naporna 12-urna vožnja, ki je zaostrila že tako precej resno stanje njene ščitnice.
Tudi ona je poskušala zanemariti simptome tisto noč, preden je bila postavljena diagnoza. Ležala je na tleh kopalnice v agoniji, vendar ni želela motiti svoje družine po dolgem potovanju, zato jih ni poklicala na pomoč ...
Ko ji je končno uspelo priti na urgenco, pa v zdravniški ordinaciji ni mogla verjeti lastnim očem, kaj vidi na zaslonu. »Bilo je precej grozljivo videti tri četrtine srca biti kot utrgano, četrtina pa je samo visela tam kot nekakšen balon,« pravi.
(Bolezen so odkrili na Japonskem leta 1990, in ker oblika prizadetega srca spominja na vršo za lov hobotnic, se imenuje tudi takotsubo kardiomiopatija, kar v japonščini pomeni prav to.)
Z nekaj osnovnimi srčnimi testi je sindrom precej preprost za diagnosticiranje; ženske pa moramo biti predvsem tudi same pozorne, da ne spregledamo opozorilnih znakov.
Dobra novica je, da je škoda, ki jo sindrom povzroči, za srce običajno le začasna, in če je zdravniška pomoč pravočasna in primerna, je popolno okrevanje zelo verjetno. Le majhen odstotek ljudi oboli še enkrat, večina jih ozdravi in njihovo srce se vrne v normalno stanje.
A pomembno je, da predvsem sami veliko naredimo zase. Obvladovanje stresa – gibanje, meditacija, dobra prehrana in dober spanec – mora biti pomemben del našega življenja, saj je tudi dober način preprečevanja ponovitve dogodka.
Obe, Nuša in Vida, sta se po diagnozi znašli v strahu pred ponovitvijo, prav ta strah pa je, morda ironično, tisti, ki lahko dejansko izzove ponovitev, saj pomeni velik stres. »Največ so mi pomagali,« nam zaupa Nuša, »pogovori z drugimi ljudmi 's strtim srcem'. Njim je bilo najlažje povedati, da me je strah, in ko sem to izustila, sem v srcu že čutila veliko olajšanje.«
Prevedla in priredila: Nina Pretnar
Fotografija: Unsplash.com/Yaoqi Lai
Preberite še: "Poleg prave nege je daleč najpomembnejši pravi pogled na kožo, nase in življenje!" (izpoved novinarke Mance)
Priporočamo tudi: Kako izbrati pravi model očal za vašo obliko obraza?
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?