»Ves čas bi samo jedla. Kako naj se ustavim?« (4 nasveti)

Ko smo večino časa doma, je skušnjava prigrizka velika in vabljiva.

»Ves čas bi samo jedla. Kako naj se ustavim?« (4 nasveti) - Foto: Profimedia

Pojasnjujemo, kako razumeti to stalno potrebo po jedi in kako uspešno določiti meje.

1. primer: Jem, ker mi je dolgčas

Ker smo zaprti, se nam pojavita dve težavi. Prva je dolgčas. Imamo drugačen ritem, zato jemo, da bi se zamotili. DRuga je dostopnost do naših omaric s prigrizki, hladilnika ali bonbonjere.

Če ste naenkrat nagnjeni k prigrizkom in ne veste, kako se ustaviti, morate čim bolje pripraviti nakupovalni seznam in omejiti skušnjave (torte, čokolada itd.), še posebej, če so sladke. Dejansko sladkor zahteva še več sladkorja. Nasprotno, bolje je jesti sadje, mlečne izdelke ali zelenjavo v palčkah, če imate raje slano. Ideja je, da se premaknemo k izdelkom, ki niso preveč gosti v maščobah in sladkorjih, torej v kalorijah.

Za boj proti dolgočasju je nujno, da zapolnite svoj čas. Namesto da bi jedli, vzpostavite nov ritem. Obstaja ritem tistih, ki delajo, ki v resnici nimajo časa za malico, ostali pa se morate zamotiti na drugačen način. Poskusite s fizično aktivnostjo ali pa počnite stvari, za katere običajno nimate časa. To, da smo aktivni, je pomembno tako fizično kot psihično.

Prav tako je pomembno, da se držimo ritma obrokov: zajtrk, kosilo in večerja. Ti trije obroki s fizično aktivnostjo, ki jo imamo, bi nam morali biti dovolj. In če ste popoldne lačni, potem pripravite uravnotežen prigrizek, ki je lahko slan ali sladek, ki pa naj se ne zavleče v večerjo. Obstajata začetek in konec, vemo, kaj bomo jedli in tam se konča.

V vsakem primeru morate razlikovati med lakoto in željo po jedi. Človek morda ni lačen, ampak želi pojesti škatlo piškotov. Zato moramo poslušati signale, ki jih pošilja naše telo, in razumeti, zakaj želimo jesti.

2. primer: Jem, ker sem zaskrbljena

Dolgčas ni edina trenutna past, obstaja tudi tesnoba. Kot pa vemo, je prehrana pomirjujoča, zlasti sladki izdelki, kot so bonboni, torte ali čokolada. Kratkoročno pa prekomerno uživanje sladkorja škoduje telesu. Ljudje, ki so nagnjeni k diabetesu, lahko prizadane raven sladkorja v krvi, vendar pride tudi do razvoja votlin, povečanja telesne mase in dolgoročno staranja kože.

Pravzaprav je sladkor dejavnik staranja celic, zlasti kožnih celic. Če ste zaskrbljeni, se poskusite pomiriti drugače kot s hrano, tako da se pogovarjate, delite, še posebej, če ste sami doma.

3. primer: Pojem preveč

Najprej morate jesti počasi, v sede, dobro žvečiti in če si resnično ne morete predstavljati, koliko pojeste, si pripravite domač krožnik za obrok, na katerem postrežete idealno količino hrane. Tako v hipu vidimo količino hrane, ki jo zaužijemo. Ozaveščanje je prvi korak k ravnovesju.

4. primer: Ne čutim sitosti

Veliko ljudi se ne počuti sitih, ker so navajeni jesti preveč in to hitro. Dejansko mehanski signal za polnjenje želodca začutimo šele 20 minut po začetku obroka. Če bomo torej jedli prehitro in veliko, bomo jedli več kot le, da bi se nasitili, pravzaprav bomo pojedli preveč! Obroke si morate privoščiti počasi, dobro žvečiti, si vzeti čas in tako boste spoznali, kdaj ste pojedli dovolj.

Prirejeno po članku z ELLE France.

Fotografije: Profimedia

Preberite še: Senidah je nosila belo srajco, ki jo obožuje tudi Bella Hadid

Priporočamo tudi: Poglejte si najlepše božične voščilnice kraljeve družine skozi leta

Najbolj brano