Se tudi vam zdi, da je stres prav nadležno nalezljiv? Poglejte, kako se z njim spoprijeti in si olajšati vsakdan

Ste že slišali za besedno zvezo, da stres svojega partnerja lahko prepoznate že z aviona? Vam je ta blizu? Ali pa njegov stres prepoznate iz načina njegove hoje, jezo in trmo svoje dvoletne hčerke pa iz njenega razvlečenega stokanja? V zgolj nekaj pičlih minutah že sami čutite, kako stiskate čeljust in čutite pospešeno bitje srca. V hipu se nalezete nizkotnih občutkov, čeprav niti niso plod vaše zavesti, a takrat je že prepozno.

Se tudi vam zdi, da je stres prav nadležno nalezljiv? Poglejte, kako se z njim spoprijeti in si olajšati vsakdan - Foto: Profimedia

Čustva letijo po vaši hiši kot hitra igra ping ponga in tako enostavno je absorbirati slabo voljo nekoga drugega in nato odbiti to negativno energijo na naslednjo osebo. Ker nas pandemija sili v skupne prostore, se zdi kot grožnja, da bomo ujeli stres nekoga drugega, najsi bo to od družinskih članov, sostanovalcev ali stres nekoga na socialnih omrežjih. Veliko dokazov kaže, da je stres oblika tako imenovane čustvene okužbe in se v resnici lahko širi med člani izjemno hitro in ima na nas dolgotrajen učinek, ki traja ure, celo dni. Čustva drugih naravno lovimo nezavedno, skoraj tako kor pri prehladu, ne vemo kdaj in kje smo ga ujeli, vendar se je ta dobro nalepil na nas.  Raziskave kažejo, da lahko opazovanje ljudi, ki gredo skozi stresno preizkušnjo pri nas opazovalcih zviša srčni utrip in raven kortizola. Ljudje smo pravzaprav vajeni živeti v skupnosti, tako seveda lažje absorbiramo vse pozitivno in negativno, hkrati pa je to edini način, da preživimo.

Danes grožnja, da bi nas pojedel plenilec, skorajda ne obstaja več, vendar vseeno sprejemamo signale nevarnosti, tudi na zelo subtilen način.

Ugotovljeno je bilo, da miši pod stresom oddajajo vonj, "alarmni feromon", ki ga zaznajo druge miši, podobno čustveno okužbo prav tako zaznavamo ljudje. Možganska vezja, ki se odzivajo na stres, so pri miših in ljudeh podobna. Zanimivo pa je, da se lahko naši mehanizmi spoprijemanja in zaznavanja stresa razlikujejo med žensko in moškim oz. samcem in samico. Narejena je bila študija, kjer so miši samice svoj stres delile s partnerjem, njihova raven stresa se je tako zmanjšala, ko pa je samec podelil svoj stres s samico, ni občutil sprememb. Samec ni občutil pomiritve in lagodja. Tudi sami smo že marsikdaj ugotovili, da načini pomirjanja niso univerzalni, tisto, kar nam ustreza, morda drugih ne bo potolažilo in umirilo.

Ste tudi sami opazili, da je vaš čas buljenja v ekran in drsenje po profilih na Instagramu pogosto povezan s pobegom pred negativnimi vibracijami, a potem ko se končno odločite, da je čas, da končate z virtualnim trošenjem vašega časa in naslajanjem nad življenji drugih, se počutite še slabše, saj lahko takšne virtualne interakcije sprožijo tudi stresne odzive, ugotavljajo strokovnjaki. Leta 2017 je bila izvedena študija v kateri so bili zbrani prostovoljci, ki so jih priklopili na monitorje EKG in jim predvajali vrsto videoposnetkov ljudi, ki so se spopadali z različnimi stopnjami stresa v svojem življenju. Srčni utrip opazovalcev se je spremenil glede na stopnjo stresa v videoposnetkih in hitreje se je sinhroniziral, če je oseba imela visoko stopnjo afektivne empatije ali zmožnosti, da samodejno začuti čustva okolice. To bi lahko razložilo, zakaj gledanje novic pri mnogih povzroča paniko in tesnobo in zakaj s sestankov polnih jeznih sodelavcev tudi sami odhajate bolj občutljivi in razdraženi.

Kar vas bo verjetno skrajno presenetilo, je dejstvo, da so raziskovalci odločeni, da je absorbiranje stresa drugih lahko dobra stvar.

Kako, prosim?! Res je, to je temelj za doživljanje empatije in brez čustvene okužbe bi težje razumeli, kaj doživljajo drugi. Kljub temu moramo razlikovati med akutnim stresom, tistimi začasnimi neljubimi dogodki, kot je zastoj v prometu ali neuspeh na testu in kroničnim dolgotrajnim stresom, ki lahko traja več mesecev in ima škodljive učinke na naše zdravje. Ne glede na vrsto stresa strokovnjaki trdijo, da čarobnega zdravila ni, obstajajo pa nekatere tehnike, ki vam bodo zagotovo olajšale vaš vsakdan. Začnete lahko z zelo preprosto tehniko in sicer enostavno spremenite svoj pogled na določeno situacijo. Zavedajte se, da stres ni neuspeh, vsi smo mu podvrženi in ker smo že ugotovili kako nalezljiva so naša čustva, naj vas ne preseneti, če vam zaupamo, da lahko ujamete tudi veselje in srečo svojih bližnjih. Tega se pa ne bi branili, kajne?

Predstavili vam bomo nekaj strategij, s katerimi se boste s stresom lažji spoprijeli, se morda prej ustavili, vprašali ali je problem vreden vaše energije in se ga nato lotili z odprtimi rokami. Hkrati pa boste tako znali tudi ustaviti njegovo širjenje med vašimi bližnjimi.

1. Naredite miselni korak nazaj

Spremembe v možganih je mogoče zaznati skoraj v trenutku, ko je telo izpostavljeno stresu in učinki njegovega delovanja imajo na naše možgane lahko različne učinke, prav tako lahko trajajo samo nekaj trenutkov, lahko več dni, ali celo več tednov, če ste stresu nenehno izpostavljeni. Ker vsi vemo, da vseh stresorjev v svojem življenju preprosto ne moremo odstraniti in odsloviti, imamo le partnerje in morda otroke, vseeno pa lahko preizkusite tehniko kognitivne vedenjske terapije in na stres začnete gledati kot na izziv, ki ga morate premagati, ne pa kot na osebno grožnjo. Potegnite mejo, stopite korak nazaj in pomislite ali je stvar v dosegu vašega nadzora, ali jo lahko spremenite in če je vaš odgovor da, potem le pogumno naprej in če ne, niti ni vredna vaše pozornosti.

2. Pustite si dovolj prostora in ne pozabite na pravilno dihanje

Vsi se trenutno soočamo s stresom brez primere, smo v situaciji, ki je še nikoli prej nismo izkusili in nam je popolnoma nepoznana. Vsak dan smo bombardirani z novicami, ki skoraj nič ne obetajo, poslušamo stiske ljudi, ob vsem tem pa tudi sami čutimo tesnobo. Na tem mestu strokovnjaki svetujejo, da se ustavite, pozorno analizirate svoje občutke in se vprašate ali je tisto, kar čutite vaš stres ali ste negativne občutke drugih prevzeli nase. Takšna strategija zagotovi pomiritev našega uma, še večji učinek pa boste občutili, če se boste v takšni situaciji lotili pravilnega dihanja. To bo dodatno pomirilo vaš živčni sistem. Strokovnjaki svetujejo, da počasi štirikrat vdihnete, zadržite dih in nato štirikrat izdihnite. To ponavljajte vsaj štiri minute, vaš um in telo pa vam bosta hvaležna.

Lotite se fizične aktivnosti in vadite umirjanje

Ste bili do zdaj mnenja, da vam stres bližnjih ne more do živega? Žal vam moramo povedati, da lahko zgolj z opazovanjem nekoga, ki je pod stresom pride do spremembe v vaših možganih. Takšen stres lahko povzroči enake spremembe, kot primarni stres oz. stres, ki bi ga doživljali vi sami. Stres spremeni hormonske nevrone, ki sproščajo kortikotropin, ki med drugim nadzorujejo sproščanje kortizola.  Če želite to preprečiti, razmislite o vadbi, ki lahko pozitivno vpliva na vaše možgane. Pomembno je, da si izberete dejavnost, ki vam je prijetna, vas sprosti in jo radi počnete. V nasprotnem primeru gre za prisilno vadbo, ki lahko stres poslabša, namesto da bi ga zmanjšala. Ne glede na to, ali tečete, se vrtite ali plešete, naj vam bo zabavno in prijetno.

3. Vadite dobro čustveno higieno

Klicanje ali pošiljanje sporočil prijatelju je po navadi dobra ideja, pa kdaj pomislite, v kakšnem čustvenem stanju ujamete svojega prijatelja? Morda se sami v trenutku klicanja počutite odlično, pa se tudi akter na drugi strani linije počuti enako? Seveda se lahko ujameta, ko imata oba super dan in se nalezeta dodatnega veselja drug drugega, lahko pa se zgodi ravno obratno in namesto dobre volje vas na drugi strani linije čaka jeza in stres. Saj poznate takšne situacije, ko z največjim veseljem kličete svojega prijatelja, vendar po koncu pogovora, še isti trenutek, ko odložite slušalko od vas ostane samo prazna senca. Ne bojte se, še vseeno se lahko nekomu izpoveste, ste kdaj pomislili, da bi svoje občutke zapisali v dnevnik? Ta bo vedno tam, radodarno sprejel vaše besede, brez obsojanja in predsodkov. Ne bo vas obtožil, da preveč govorite ali tarnate, samo beležil bo vaše misli. Vsako jutro torej v roke vzemite papir in pisalo in se prepustite tokovom zavesti. Naj se pojavijo vsa vaša čustva. Nato zaprite svoj dnevnik misli in nadaljujte dan. Prav tako koristno je koristno, da zapišete nekaj stvari, za katere ste hvaležni in tako spremenite svoje perspektivo.

4. Okrepite svoj čustveni imunski sistem

Ne moremo več ostati mirni ob določeni stresni situaciji, če smo že dodobra načeti in iztrošeni. Strokovnjaki na tem mestu svetujejo, da najprej poskrbite za svoje potrebe in želje. Če bo skrb za samega sebe postal vaš primarni cilj, boste tudi bolj odporni na vse zunanje sprožilce stresa in manj verjetno je, da se boste pretirano odzvali na stres drugih ljudi. Okrepite svoj čustveni imunski sistem tako, da se poslušate, ste si zvesti in poskrbite zase. Ne pozabite na preproste, a učinkovite sprehode zunaj, da si zbistrite glavo, posebno moč pa imajo tudi vroče kopeli. Kad napolnite z vročo vodo, grobo soljo, nekaj kapljic eteričnega olja ter cvetja. Ritual vas bo napolni z močjo in vam dal posebno energijo, hkrati pa bo poskrbel, da se znebite stvari, ki mi že dolgo ne služijo več.

5. Spoprijateljite se z negativnimi občutki

Včasih je treba preprosto izgnati težka čustva, pravijo strokovnjaki, ki priporočajo tehniko prepoznavanja dogajanja. Dovolite si raziskati kakšni občutki se vam porajajo in se negujte s pozitivnimi rešitvami. Čustva so kot val, lahko se jim prepustimo in v njih utonemo, lahko pa jih prepoznamo, si dovolimo čutiti kar čutimo, se z njimi pogovorimo, dihamo in opazujemo kako ta val čustev počasi odhaja in zapušča tok naših misli. Razmislite o praksi kot obliki meditacije, ki jo lahko izvajate kjer koli in kadar koli. To je resnično lahko dobro zdravilo.

Prevedeno in prirejeno po članku z Vogue US

Fotografije: Profimedia

Preberite še: 9 čudovitih poletnih oblek iz H&M, ki so trenutno znižane

Priporočamo tud: Pozabite na majhne torbice, to jesen se vračajo take

Najbolj brano