Nosečnost in cepivo Covid-19: Odgovori strokovnjakov na najbolj pogosta vprašanja

Vse, kar morate vedeti o cepljenju, če načrtujete nosečnost in med nosečnostjo.

Nosečnost in cepivo Covid-19: Odgovori strokovnjakov na najbolj pogosta vprašanja - Foto: Profimedia

Izredna odobritev ameriških cepiv Pfizer in Moderna COVID v ZDA, ki se je v obsežnih kliničnih preizkušanjih izkazala za 95 % učinkovita, se za mnoge zdi kot ključna prelomnica v pandemiji in morda celo kot luč na koncu tunela. A čeprav so vprašanja o razpoložljivosti in dostopnosti omenjenih cepiv še vedno prisotna, morda celo še vedno nejasna, obstajajo tudi širši pomisleki glede varnosti cepiva, zlasti med nosečnicami ali ženskami, ki poskušajo zanositi. Uprava za prehrano in zdravila je 11. decembra 2020 objavila, da bo nosečnicam in doječim ženskam omogočila dostop do cepiva, četudi na njih cepivo še ni bilo testirano. Cepivo pa še vseeno ostaja nedostopno vsem, mlajšim od 16 let. Nato je januarja Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) izjavila, da nosečnice ne bi smele dobiti cepiv Moderna ali Pfizer, razen če jim grozi večja izpostavljenost okužbi, vendar je po javnem protestu 26. januarja Svetovna zdravstvena organizacija vseeno umaknila ta nasvet in priporočila, naj se jim cepivo le ponudi. Dejstvo je, da si upamo trditi, da imamo na tem področju še vedno precej nejastnosti in zavajajočih informacij. Omembe vredno je tudi cepivo družbe Johnson & Johnson, njihovo cepivo naj bi bilo kar pri 66 % cepljenih ljudi sicer manj učinkovito kot Pfizer in Moderna, vendar je njegova prednost v tem, da gre zgolj za en odmerek v primerjavi z dvojnim odmerkom vseh ostalih cepiv.

Kot še vedno trdijo strokovnjaki, smo od jasnih odgovorov še vedno precej oddaljeni in na nekaterih področjih še vedno brez enoznačnih in konkretnih odgovorov.

Vendar pa je želja vseh, da bi bili odgovorom čim bližje, da bi si vsi skupaj malce razsvetlili um in razum, morda odgnali kakšen strah ali dvom, ali pa se v dobro ali slabo cepiv še bolj prepričali, zbistrili svoje misli, zato smo v ta namen za vas pripravili nekaj odgovorov na vprašanja, ki smo jim zastavili svetovno znanim zdravnikom, ki preučujejo zdravljenje žensk in otrok. Na vprašanja bosta odgovarjali dr. Heidi K. Leftwich, docentka porodništva in ginekologije na oddelku za materino in fetalno medicino ter dr. Kelly Fradin, newyorška pediatrinja in avtorica nedavne knjige "Parenting in a Pandemic".

1. Zakaj nobeno klinično preizkušanje glavnih cepiv COVID-19 ni vključevalo nosečnic?

V preteklosti so bile nosečnice in doječe matere izključene iz kliničnih preizkušanj in preizkusov cepiv, zaradi skrbi za mater in otroka. Tudi pri mRNA COVID-19 cepivih so podatki o vplivu na nosečnost, predvsem znani kot podatki o raziskavah na živalih, kjer pa niso zaznali škodljivih učinkov cepljenja. Toda ta izključitev nosečnic lahko predstavlja lastna tveganja, na kar je že večkrat opozorilo Društvo materinsko-fetalne medicine in različni zdravstveni delavci. "To je pogosto in vzbuja skrb," pravi dr. Fradin. "Ko so bile v štiridesetih in šestdesetih letih opažene posledice toksičnih zdravil, je Uprava za prehrano in zdravila leta 1977 nosečnicam in doječim ženskam prepovedala izpostavljenost cepivom. To naj bi sicer povečalo varnost nosečnic, zarodkov in dojenčkov, vendar  pa to posledično in funkcionalno vodi do ovir, vključno z ženskami v rodni dobi pri medicinskih raziskavah, kar vodi do manj znanja, napredka in inovacij na področju zdravja žensk. Mnoga nacionalna društva si v prihodnosti želijo to odpraviti in se zavzemajo za etično vključevanje nosečnic in doječih žensk v prihodnja klinična preizkušanja, toda dokler to ne postane bolj običajen postopek, bodo morali zdravniki in drugi zdravstveni delavci še naprej spremljati posodobitve podatkov, da bodo svoje paciente kar najbolje obveščali o cepivih COVID-19. Januarja je Pfizer napovedal načrte za začetek testiranja cepiva pri nosečnicah v prihodnjih mesecih, Moderna pa je začela spremljati morebitne neželene učinke pri ženskah, imuniziranih prek registra. Stroka je 3. februarja sporočila, da pri 10.000 nosečnicah, ki so prejele cepivo v ZDA, ni bilo moč zaznati nobenih "kritičnih stranskih učinkov" oz kritičnih znakov, da se cepiva na nosečnicah ne bi smelo uporabljati. Cepivo naj ne bi vsebovalo živega virusa, zato pa se ne tudi ne pričakuje povečanega tveganja za splave, mrtvorojenost ali prirojene nepravilnosti. Poudarja se tudi, da tega ni moč zaznati v nosečnosti po okužbi s COVID-19.

2. Ali lahko COVID-19 močneje vpliva na nosečnice?

Na kratko, da, preprosto zato, ker je nosečnost sama po sebi velika nevarnost za razvoj hudih bolezni, hospitalizacije in celo smrti, pravi dr. Leftwich, docentka porodništva in ginekologije. Tedensko poročilo o obolevnosti in umrljivosti iz centrov za nadzor in preprečevanje bolezni je ocenilo, da imajo nosečnice trikrat večje tveganje za sprejem v enoto intenzivne terapije, večkrat je potrebna mehanska ventilacija in večkrat okužba vodi do smrti, kot pri enako starih nenosečih ženskah. Okužba COVID-19 v nosečnosti prav tako lahko predstavlja povečano tveganje za prezgodnji porod in carski rez. Zanimivo je tudi dejstvo, da je stopnja smrtnosti pri temnopoltih materah oz. ženskah kar dvakrat večja kot pri belih. Januarja je Journal of American Medical Association objavil študijo, ki je ugotovila znatno višjo stopnjo zapletov (kot so prezgodnji porod, preeklampsija in strjevanje krvi) med ženskami, ki so imele COVID-19 in so rodile v bolnišnicah med aprilom in novembrom lani. Revija je prav tako nedavno objavila študijo, ki je pokazala, da je večina žensk, ki so bile med porodom pozitivne na COVID-19, protitelesa prenašala na svoje novorojenčke.

3. Ali bi se morale noseče zdravstvene delavke cepiti?

Ženske v zdravstvu se soočajo s številnimi plastmi zaskrbljenosti zaradi koronavirusa. Zbolijo lahko zaradi potencialno večje izpostavljenosti, kot nosečnice so izpostavljene večjemu tveganju, hkrati pa lahko okužbo prenesejo na svoje družinske člane ali paciente, čeprav so bile same morda popolnoma asimptomatske, pravi dr. Fradin, newyorška pediatrinja. Vsem nosečnicam, ki so v okviru svojega dela izpostavljene večjemu tveganju za okužbo, je bilo svetovano, da je smiselno v obzir vzeti ta tveganja, katerim so izpostavljena in pretehtati vse koristi cepljenja in se po tehtnem premisleku odločiti za ali proti cepivu. Dejstvo je, da so noseče zdravstvene delavke bolj izpostavljene okužbi, nujno potrebno pa je tudi pretehtati ali ima določena noseča zdravstvena delavka tveganja za hujši potek bolezni ali se morda že celo sooča z drugimi zdravstvenimi težavami. V skladu s tem, strokovnjaki trdijo, da so koristi cepiva za njihovo zdravje, zdravje družine in zdravje pacientov precejšnje in zadostne, da lahko upravičijo samo cepljenje. Društvo za materinsko-fetalno medicino poudarja povečano tveganje za noseče zdravstvene delavce in se v njihovem imenu zavzema za dostop do cepiva, če bi se ti odločili, da ga sprejmejo.

4. Toda brez dejanskih podatkov o varnosti cepiva za nosečnice, ali naj se te še vedno odločijo za njegovo uporabo?

Uradna zdravstvena agencija Združenega kraljestva je nosečnicam in doječim materam odsvetovala cepljenje, a hkrati jim je Uprava za prehrano in zdravila dala "zeleno luč". Skupine, vključno z Ameriškim kolidžem za porodništvo in ginekologijo in Društvom za materinsko-fetalno medicino, podpirajo cepiva, ki se ponuja nosečnicam in doječim materam, hkrati pa ga priporoča Ameriško združenje za reproduktivno medicino. Čeprav trenutno ni podatkov, ki bi zagotovili dodatno pomiritev nosečnic in doječih mater, mnogi strokovnjaki pravijo, da bi morale veljati splošne smernice Centra za nadzor in preprečevanje bolezni za cepljenje nosečnic, te naj se cepijo, če presodijo, da so koristi cepiva v njihovem primeru večje od tveganja. Poleg tega so rezultati študij na živalih, ki sta jih izvedli Moderna in Pfizer, obetavni. Toda končno odločitev bo nazadnje vsekakor sprejela nosečnica oz. doječa mater in kakorkoli se bo odločila, jo je treba podpreti. Svetuje se, da se nosečnica vseeno o tveganjih in prednostih pogovori s svojim osebnim zdravnikom. Docentka za porodništvo in ginekologijo dr. Leftwitch poudarja, da so najpomembnejše stvari, o katerih se je treba pogovoriti s svojim zdravnikom, nevarnost okužbe z virusom, nevarnost hudih bolezni zaradi sočasnih bolezni in najnovejši razpoložljivi varnostni podatki. Center za nadzor in preprečevanje bolezni je ustvaril tudi aplikacijo, imenovano V-Safe, ki bo spremljala morebitne učinke cepiva na ljudi, ki so ga prejeli med nosečnostjo. Torej, če povzamemo, cepljenje je lahko zlasti koristno pri nosečnicah z dejavniki tveganja za hujši potek bolezni COVID19 in pri nosečnicah, ki so pri svojem delu bolj izpostavljene tveganju za okužbo.

5. Lahko mamica novorojenčka prejme cepivo in nadaljuje z dojenjem?

Kljub temu, da so doječe matere izključene iz kliničnih preizkušanj cepiva Pfizer, je Akademija za medicino dojenja objavila izjavo, da posameznikom, ki so cepljeni proti COVID-19, ne priporočajo prenehanja dojenja, temveč ga še posebej spodbujajo, saj naj ne bi bilo moč pričakovati tveganja za dojenje. Poudarja se pomembnost dojenja in njegovih koristi za dojenčka. Nobena sestavina tega cepiva ni posebej zaskrbljujoča, niti ne gre za živo cepivo, ki bi se razmnožilo ali širilo bistveno dlje kot lokalno na mestu injiciranja, kjer bo ustvarilo beljakovine, pravijo strokovnjaki. Dejstvo je, da se zaužite beljakovine, ki jih vase sprejme dojenček, razkrojijo že v prebavnem traktu. Poudarja se tudi, da je malo verjetno, da bi lipid cepiva prodrl v krvni obtok in dosegel tkivo dojke, če pa bi, bi bila še manjša verjetnost, da bi se nepoškodovani nanodelci prenesli v mleko. Strokovnjaki tako dodajajo, da se bo zaščita pred cepivom verjetno razširila tudi na dojenčke. "Iz izkušenj z drugimi boleznimi in cepivi, vemo, da cepljenje staršev ščiti otroke in dojenčke pred izpostavljenostjo virusa, zato je cepljenje za njih posredna korist."

6. Kaj pa ženske, ki bi rade zanosile oz. si trudijo zanositi. Bi morale počakati s cepljenjem ali ne?

Zaradi omejenih podatkov je to še posebej težko vprašanje. "Zgodnja nosečnost je čas, ko pride do razvoja ploda in običajno predstavlja največje tveganje za nepravilnosti zaradi kakršne koli medicinske ali okoljske izpostavljenosti," pojasnjuje dr. Leftwich. Čeprav ni bilo nobenih posebnih pomislekov, strokovnjaki priporočajo, da ženske, ki se želijo cepiti, dobijo cepivo, nato pa počakajo dva do tri mesece preden se odločijo za zanositev. To bi zagotovilo znatno zaščito v celotni nosečnosti in zmanjšalo celo teoretično tveganje. Ameriško združenje za reproduktivno medicino in pa Vodilna svetovna strokovna združenja cepljenje žensk, ki načrtujejo nosečnost vsekakor podpirajo in ga priporočajo. Gotovo pa je dejstvo, da se vsakemu, ki poskuša zanositi svetuje, da se s svojim zdravnikom pogovori o tveganjih in upošteva tudi dejstvo, da je vsak teden na voljo več podatkov. Ker cepivo naj ne bi vsebovalo živega virusa, do problemov naj ne bi prihajalo in strokovnjaki trdijo, da to ne bi smela biti ovira za odločanje o nosečnosti.

7. Kaj je znanega o cepivu za otroke?

Za zdaj cepivo še ni na voljo otrokom mlajšim od 16 let, saj otroci do zdaj še niso bili vključeni v začetne klinične študije, kar pa naj bi se v kratkem spremenilo in bi tudi mladostnike začeli vključevati v začetna klinična preizkušanja. Zaenkrat tako še nimamo dovolj podatkov, da bi z gotovostjo trdili kako varna so cepiva za otroke, pravijo strokovnjaki. Najnovejša priporočila so vključevala otroke, stare 16 let in več, Pfizer pa je septembra začel v svoj register cepiv vpisovati otroke, stare 12 let ali več in jih vključeval v svoja tekoča preizkušanja. Dr. Fradin na tej točki sumi, da bomo kmalu začeli videvati tudi mlajše posameznike, ki bodo začeli prejemati cepiva in če bo sam začetek dobro stekel, bodo tudi za te starostne skupine priporočena cepiva. "Čeprav so nekateri starši lahko razočarani, ker se njihovi otroci ne morejo cepiti prej, bi jih opozorila, da otroci žal niso bili prednostno obravnavani, ker imajo manjše tveganje za resne zaplete zaradi koronavirusa," pojasnjuje dr. Fradin. Kljub temu si dr. Fradin predstavlja, da bomo s tem lahko preprečili redke zaplete in zmanjšali širjenje prenosa okužbe v skupnosti. Hkrati pa newyorška pediatrinja dr. Fradin želi zmanjšati skrb staršev glede imunskega zapleta koronavirusa MIS-C pri cepljenih otrocih. "Tudi odrasli imajo podoben sindrom do svojih 40 let, imenovan MIS-A, in kljub opazovanju že več kot dva meseca tega nismo opazili pri nobenem od odraslih, ki so bili cepljeni, pravijo strokovnjaki.

Še vedno ni jasno, katera starost bo izbrana kot najmlajša za prejemanje prvih odmerkov cepiva, vendar poleg hepatitisa B večina cepiv ni na voljo niti dojenčkom, mlajšim od dveh mesecev. Ker so novorojenčki bolj izpostavljeni bakterijskim boleznim, je npr. vročino kot stranski učinek zdravila ali pa zgolj bolezensko stanje, pri dojenčkih težje povezati s cepivom, pravijo strokovnjaki. V primeru, da so matere cepljene ali imune, bodo protitelesa, ki jih delijo skozi posteljico novorojenčkom in pa protitelesa, ki jih imajo za dojenje, zagotovila delno zaščito dojenčku do šestega meseca starosti. Tudi pri starejših otrocih učinek cepljenih staršev in negovalcev nudi nekaj izolacije proti virusu. Kot poudarjajo strokovnjaki, so tudi starejši otroci običajno v stiku (v šoli, dejavnostmi itd.) z več otroki, ki morda zaradi svojih zdravstvenih stanj ne bodo mogli biti cepljeni in za zaščito takih otrok je potrebno poskrbeti. Zaščita se povečuje s številom cepljenih ljudi okoli njih, večja ko bo precepljenost ljudi, večja varnost se zagotavlja človeštvu.

Mnenje avtorja ne odraža nujno stališč uredništva.

Prevedeno in prirejeno po članku Vogue US.

Fotografije: Profimedia

Preberite še: Telefonske žice ali luksuzne ogrlice? Cena tega modnega dodatka vas bo šokirala

Priporočamo tudi: 9 stilskih idej za posodobitev pomladnih stajlingov z našimi najljubšimi hlačnimi kostimi

Najbolj brano