Razkrivamo nore in nepozabne zabave znanih slovenskih obrazov

Drugačna, posebna, originalna. Taka, ki se je zapisala v spomin in tam ostala. Če je še niste doživeli, ni nikoli prepozno. Razširite krila!

Desa Muck, pisateljica in igralka

»Zame je bilo to pred kakimi 15 leti, ko smo živeli blizu Ljubljane in se nam je tu pa tam nič hudega sluteč pripetil kak žur, kadar se je priteplo več ljudi na obisk. Takrat pa smo se tudi malce kostumirali in zabavo razširili na ulico, kjer smo plesali kolo in prepevali ter imeli nekaj izgredov, ki bi bili lahko tudi del sporeda kakega uličnega gledališča. Čeprav ura še ni bila pozna, mogoče je bilo celo še svetlo, se je prišla nad nas usajat soseda in mi smo jezikali nazaj. Poklicala je policijo, intervenirali pa so celo specialci, ker je nekdo vse skupaj razumel kot politični shod. Še zdaj se režimo, kadar obujamo spomine na tisto noč. Sicer pa menim, da je najpomembneje, da na zabavi ni nobenih poškodb in da ljudje z nje ne odšofirajo domov sami.«

Žiga Gombač, pisatelj

»Moja naj zabava ... se zagotovo začne po 50 kilometrih teka. Ko se je treba zbrati in za seboj pustiti vso nepotrebno navlako tega sveta. Bremena, skrbi in travme morajo pasti z ramen. Tudi zato, da se lahko okusi svoboda, ki na takšnih dolgih tekih, ki trajajo več ur, zelo rada pride naproti. Kaj takšnega se ne zgodi vedno, a ko se zgodi, se začne pravi žur. Ura in razdalje postanejo nepomembne številke. Življenje postane oprijemljivo in še kako živo. Občutki se poglobijo, spoznanja pridobijo novo dimenzijo. Telo ječi pod težo obremenitve, duša pa postane lahkotna in hvaležna. In odprta za različne ideje, prebliske.

Da v posameznikovi glavi dogaja žur, se vsekakor odraža tudi navzven. Takrat prepevam, jočem, vriskam, tulim. Velikokrat počenjam tudi vse hkrati. In nekateri ljudje to celo razumejo. K sreči takšni teki praviloma potekajo po divjini, zato si takšno okušanje svobode lahko privoščim. In ko po celodnevnem teku nastopi noč, privrejo na dan občutja, ki jih zlepa ne srečaš. Luna postane disko krogla, zvezde bleščice in ukanje sove ritem čisto svojstvene zabave. Takšne, na katero se vedno znova rad vrnem.«

Raiven, glasbenica

»Najboljše in najbolj nore zabave do zdaj še nisem doživela. Sicer imam šele 20 let, tako da mislim, da jih imam še kar nekaj pred sabo. Če pa bi si lahko zamislila na primer popolno silvestrovanje, verjetno to niti ne bi bila zabava. Raje bi bila sama s svojim fantom, nekje na plaži ob dobri glasbi, v toplih krajih, po možnosti na kakšnem tajskem otoku. Vedno sem si želela novoletno noč preživeti nekje na toplem.

Večina ljudi si za novo leto želi zabave, jaz pa sem bila vedno bolj samotarske narave. Velikih, norih in divjih zabav nisem nikoli marala. Imam rada zabave, ampak le občasno, še vedno so mi ljubši večeri v dvoje oziroma v manjši skupini ljudi.

Prav tako kot tale plaža pa bi bila zame odlična opcija tudi, da bi novo leto doživela na odru. To bi mi bilo verjetno še ljubše kot kakršnakoli plaža ali zabava.«

Tilen Artač, imitator in televizijski voditelj

»Ena od tistih, ki mi je rahlo ostala v zelo lepem spominu, je bila zagotovo fantovščina mojega brata. S sosedom, mojim zelo dobrim prijateljem, sva si bila enotna, da si fant zasluži dobro zabavo, ker je dober človek. V Google sva vtipkala: The craziest party in the world. In eden od prvih zadetkov je bil KaZantip – festival elektronske in dance glasbe na Krimu. Takrat je bila še Ukrajina, danes pa je to Rusija. Festival z več kot 20-letno tradicijo, na katerega pridejo največji svetovni producenti in DJ-mojstri, se je odvijal v majhni vasi Popovka na veliki peščeni plaži ob Črnem morju. Zakaj pa ne, smo si rekli in se podali na sedemdnevno romanje. Bilo je spokojno in navdihujoče.

Vreme je bilo menda sončno in brez oblačka. Prijetnih 30 stopinj. Morje toplo in osvežujoče. Družba sproščena, vesela in še enkrat sproščena. Prostorov za zabavo več kot dovolj. Kaj več o tem vam ne vem povedati, vem le to, da ne hodim tja, kamor vodi pot. Grem raje tja, kjer ni poti, in za seboj pustim sled.«

Nina Ivanič, igralka

»Vedno sem rada plesala, že od rane mladosti sem uživala v različnih ritmih; doma, na treningih v Kazini in seveda malo pozneje na zabavah. Nisem si predstavljala dobre zabave brez plesa. Ampak vse se enkrat začne ...

Stara sem bila 14 let in s starši smo bili na smučanju v Franciji. S sestro sva se nekega večera po smučanju odpravili v neko majhno in edino diskoteko v tistem kraju. Odločitev, da greva samo pokukat v disko, je bila spontana, hitra in brez vsakega pričakovanja. A že prvi hip, ko sva vstopili v to diskoteko, naju je preplavilo neverjetno pozitivno, vznemirljivo, noro vzdušje vseh prisotnih, dobre glasbe, norih ritmov ... Obkolili so naju neki atraktivni, postavni, prav luštni Američani in skupaj smo plesali, se smejali in se zabavali. V spominu mi najbolj ostaja pesem Jamesa Browna: Living in America. Prav pri tej pesmi smo se popolnoma prepustili pozitivnim vibracijam, ritmu, vzdušju, neverjetni energiji ...

Še velikokrat sem pozneje plesala v različnih diskotekah, klubih, na zabavah, a takih norih občutkov nisem doživela nikoli več. Verjetno so ti vzneseni občutki deloma izvirali iz tega, da sem imela komaj 14 let, zame je bilo vse novo, vznemirljivo, prvič odkrito in doživeto.«

Pripravila Mojca Zemljak

Preberite še: 5 top lepotnih izdelkov, s katerimi boste v teh mrzlih mesecih blesteli!

Priporočamo tudi: Moški pravijo, da je ta del ženskega telesa daleč najbolj privlačen ...