"Ko stopim v Zaro se mi zdi, da bom izgledala kot vsi ostali."
London je odprt in nakupovalno mrzlico na ulici Oxford je težko prezreti. Zaradi pisanja diplomske naloge veliko časa preživljam na kampusu svoje univerze prav na tej hrumeči ulici, kljub konstantni koncentraciji na šolsko delo pa se ne morem upreti opazovanju vrečk v rokah ljudi, ki mi pridejo nasproti na poti do doma. Veliko je rumenih, te so iz veleblagovnice Selfridges, nekaj je rjavih iz trgovin Primark in Mango, daleč največ pa barvastih - te so Zarine. Tako velikih in vpadljivih vrečk nisem še nikoli videla, v rokah pa jih, brez pretiravanja, drži vsak drugi mimoidoči.
Zara mi odvzema nakupovalno samokontrolo.
Zaro imamo radi vsi, in rada sem jo imela tudi sama. Vedela sem, da bom ob vsakem obisku dobila trendovske kose s primerno ceno in tako osvežila planiran stajling za naslednji dan. Spomnim se trenutnega užitka ob nakupu nečesa novega in svežega, kratkotrajni adrenalin nakupovanja pa me je vlekel globlje in globlje v toksičen krog nepotrebnega zapravljanja. Novo majico ali čevlje sem enačila z boljšim izgledom, mislila sem, da bodo nova oblačila opazno dokazilo, da me moda res zanima - bolj zmotnega prepričanja ne bi mogla imeti in pravzaprav me je takšno razmišljanje vodilo v nasprotno smer.
Če svoj odnos do nakupovanja v Zari primerjam s katerokoli drugo trgovino z ulice, opazim razliko v nakupovalni samokontroli. Zara namreč spije vnaprej napovedane trende oblačil, predstavi jih na mnogim neizogibno privlačen način in med ljudmi ustvari prepričanje o njihovi unikatnosti in modni osveščenosti. V tej poplavi pestre izbire je težko sovražiti vsak sleherni kos, prav zato pa se prenagli izbiri svojih naljubših kosov trgovine pogosto nisem mogla ustaviti - v takšnih trenutkih, sem sama sebe prepričevala, da se sproščam, ob prihodu domov pa brez izjeme obžalovala vsaj en kupljen kos, ki sem ga nosila enkrat in nato prodala naprej za mnogo nižjo ceno.
Zarini kosi pa mi niso dali željenega učinka. Opazila sem, da se večina ljudi nagiba k nakupu istih kosov, s tem pa se izniči individualnost, ki je zame v modi ključnega pomena. Vedno manj pomena sem videla v kupovanju kosov za kratkotrajno zadovoljstvo in enodnevno posebnost, pred enim letom pa sem se odločila, da se Zari načrtno izogibam in končno dosežem osebni slog, ki si ga do takrat še nisem uspela zgraditi.
Lahko osebni slog enačimo s trendi?
Kot študentka Fashion Managementa gledam na modo vedno bolj tehnično in objektivno. Opažam tudi močno poglabljanje svojih prepričanj o osebnem pomenu mode in vedno večjo zahtevnost do oblačil, ki so mi ponujena. Osebni slog ne enačim toliko s sledenjem trendov, ampak bolj z grajenjem svojevrstne estetike, ki izraža energijo človeka. Osebni slog mi pomeni več od majic z napisi, všeč so mi enkratni kosi, ki jih ne more najti vsak. Navdih za grajenje svojega najpogosteje najdem pri medijskih osebnostih iz osemdesetih in devetdesetih, ker pa vseeno cenim minimalizem, inovativnost, udobje in kanček provokativnosti, pa poskušam vse te elemente združiti v stajlingih, ki jih izberem.
Zara je dostopna in prepoznavna in menim, da večina ljudi vanjo vstopi z željo po tem, da bi se oblačili trendovsko in nekoliko svojstveno, na koncu pa trgovino zapustijo s kosi, ki jih do sedaj še niso videli, čez nekaj dni, pa jih bodo nosili vsi njihovi prijatelji. Zame je osebni slog in moda na splošno pojem individualnosti in prav tu se križajo moja osebna prepričanja z Zarino vizijo. Njihova oblačila postajajo vse dražja, v njih pa vidim vedno manj dolgoročne vrednosti in kakršnekoli prednosti, ki bi mi jo ponudil nek kos oblačila. Enostavno, ko stopim v Zaro, se mi zdi, da bom izgledala kot vsi ostali, česar pa si ne želim.
Ne morem se ji povsem odreči.
Odločila sem se, da v Zari ne bom nakupovala praktično nikoli, predvsem zaradi svojega očitnega pomanjkanja samokontrole pri nakupovanju in želje, da preneham slediti vsakemu trendu. Zara ima vse, kar si povprečno moderno dekle lahko želi, poleg tega pa ponuja zelo dostopne alternative mnogo dražjih, dizajnerskih kosov, kar na prvi pogled mnogim deluje zelo privlačno, mene pa odbija. Denar, ki mi ga uspe privarčevati z izogibanjem brezglavim nakupom raje vložim v kose, ki sovpadajo z mojimi osebnimi prepričanji, načinom oblačenja, ki ga želim do osvojiti in osebnim slogom, ki ga želim izražati. Poleg tega, da sem ob tem mnogo srečnejša, moja nova navada prispeva tudi k trajnosti, katero intenzivno uvajam v vse poglede svojega življenja.
Raje kot trendom, se posvečam kakovosti, materialom in zgodbi, ki se skriva za oblikovalcem ali kosom oblačila, to pa ne pomeni, da kupujem izključno dizajnerska oblačila. Pomembna mi je uporabnost, raznolikost in element unikatnosti, ki ga prepoznam v kosu, lahko rečem tudi, da sem postala zahtevnejša pri izbiri oblačil, ki jih želim pomeriti, kaj šele nositi. Tu ne morem izpustiti velikega vpliva svojih bližnjih prijateljic, ki kupujejo izključno vintage oblačila, živijo za nasprotovanje predvidljivega in vsaka posebej svoja temperamentna oblačila dopolni s svojo energijo in močno osebnostjo.
Kljub vsemu, pa se Zari ne morem povsem odreči. Odločila sem se, da bo ostala moja prva izbira pri nakupu osnovnih kosov in enostavnih majic iz linije Join Life, prav tako pa me zanima linija spodnjega perila, ki so jo pred kratkim predstavili. Zelo me zanima, ali bo Zara še kdaj ustrezala mojim prepričanjem tako, kot je pred leti.
Pripravila: Ina Podkoritnik
Fotografije: osebni arhiv
Preberite še: Tukaj je nova ELLE! Modna urednica se tokrat sprašuje, ali je moda lahko prijazna do vseh vpletenih?
Priporočamo tudi: Hailey Bieber je nosila eno najlepših oblek do sedaj.
Novo na Metroplay: “To ni starost, to je zrelost” | LADEJA GODINA KOŠIR, ELLE ZELENO 2024