V zakulisju: Pogovorimo se o mentalnem zdravju! (dnevnik izvršne urednice Katje)

Če je bil september produktiven in oktober reflektiven, potem lahko za november rečem le, naj ga vrag vzame!

V zakulisju: Pogovorimo se o mentalnem zdravju! (dnevnik izvršne urednice Katje) - Foto: Osebni arhiv

Skupaj s krajšimi dnevi in premikom ure, začne protestirati tudi moja notranja biološka ura. Pa ne, da se ji čas prične iztekati, temveč se povsem upočasni in včasih za kratek čas tudi vstavi. Hladni dnevi, megla in dež me silijo v hibernacijo, čeprav sem pred tem 8 mesecev preživela izjemno aktivno. Moje razpoloženje se spreminja kot smer vetra in potrpljenje je krajše od zimskega dneva.

To je obdobje, ki na plano privleče vse moje dvome, strahove in komplekse. To je čas, ko moje misli ugrabi temna sila in moja čustva preplavi val negativnih emocij. To je  obdobje, ko me nepovabljena obišče depresija.

Zmotno s pogostim prepričanjem, da je depresija jokanje na žalostne melodije v kotu temne sobe, velika večina ljudi okrog mene niti ne ve, da je nekaj kar me močno definira tudi mentalna bolezen. Razloga za to sta dva in sicer ker se pojavi v intervalih in večino časa funkcioniram povsem "normalno" ter iz tega vzroka tudi ne verjamejo, ko jim zaupam ta zelo oseben podatek. Splošno prepričanje je namreč, da depresijo lahko takoj opazijo in prepoznajo, a večina depresivnih ljudi to zelo dobro (namerno ali pa ne) skriva.

Zakaj se depresivni ljudje pretvarjajo, da je vse v redu? Tudi za to je več razlogov, med najpogostejšimi pa so sram, nesprejemanje, stigmatizacija, nerazumevanje in prevelika pričakovanja. Pogovor o mentalnem zdravju je na žalost še vedno tabu in se ga zato mnogi izogibajo, namesto, da bi poiskali potrebno pomoč. Zelo pogosto namreč ljudje v depresivni epizodi potrebujejo le potrditev, sprejemanje, razumevanje in toplino.

Najpogostejši simptomi depresije so občutek nesreče, brezupnost, nizka samopodoba in nezmožnost užitka v stvareh, v katerih običajno uživaš. Pogosto jih spremljajo tudi simptomi aksioznosti, utrujenost, nespečnost ali pretirano spanje, pomanjkanje apetita in spolnega nagona, fizična bolečina in nenazadnje tudi samomorilnost. Gre torej za vplive na fizično, mentalno, emocionalno in vedenjsko zmožnost. Ti simptomi so lahko hudi ali pa zelo mili, lahko trajajo dolgo ali pa samo kratek čas.

Ta bolezen močno vpliva na storilnost ter vsakdanje življenje. Včasih je tako enostaven korak, kot je vstati iz postelje, za depresivnega človeka nemogoče opravilo. To nikakor ni izgovor in ni nekaj, kar bi si človek sam izbral. Depresija ni nekaj iz česar bi se izvlekel z enim sami tleskom prsta – če bi bilo tako enostavno, potem na svetu ne bi za njo trpelo kar 350 milijonov ljudi.

Kaj lahko naredi vsak izmed nas? Za začetek se lahko podučimo o tem kaj depresija je in kaj ni. Zelo dober vir je Instagram profil @thedepressionproject, kateri ne deli le informativnih vsebin, temveč tudi skuša pomagati vsem, ki za to boleznijo trpijo. Če je to eden izmed vaših bližnjih, potem mu najprej ponudite sočutje in priložnost za pogovor. Nikar ne silite vanj! Ko se bo počutil-a varno, bo vedela, kam se lahko obrne in to je pogosto zelo osvobajajoč občutek.

Fotografije: Osebni arhiv

Preberite še: V zakulisju: Zakaj ne morem imeti prijateljic kot Carrie v Seks v mestu? (dnevnik spletne urednice Mance)

Priporočamo tudi: V zakulisju: Kako stanovanje opremiti s pohištvom iz druge roke? (dnevnik sodelujoče urednice Ane)

Najbolj brano