"Na svoj vsakdanji obred življenja so pogledali drugače. V njem so iskali možnosti, kako bi ga izboljšali, posodobili in preoblikovali, da bi v njem laže živeli"razlaga profesorica, Marija Jenko.
Poznavanje tekstilnih tehnik in materiala je osnova za vsakega oblikovalca. Material, ki ga uporabljaš, mora biti tvoj prijatelj in ne sovražnik. Študentje pod mentorstvom profesoric Marije Jenko in Vere Sešlar Založnik preko risbe, opazovanja, dotika in preoblikovanja material najprej spoznajo ter s pomočjo tekstilnih tehnik vezenja, pletenja, polstenja, žakarske tehnike, tkanja, sitotiska in digitalnega tiska postanejo tesni prijatelji tekstila, ki bo njihov življenjski sopotnik.
Tudi pri predmetu Oblikovanje tekstilij so se povezali z idejo kril. Profesorica Marija Jenko je delo prvega letnika opisala takole: »Za izvedbo tematike smo izbrali originalno in prvobitno tekstilno tehniko vezenja, ki smo jo iz njene tradicionalne uporabe filigranskega prevezovanja, dekoriranja in utrjevanja dvodimenzionalnih tekstilnih oblik prenesli v prostor, v zasnovo prostorskih vezenin. Študentje so najprej raziskali svoje bivalno okolje, ki ga dobro poznajo, in svoj izkustveni svet, v katerem so iskali nove potrebe. Na svoj vsakdanji obred življenja so pogledali drugače. V njem so iskali možnosti, kako bi ga izboljšali, posodobili in preoblikovali, da bi v njem laže živeli. Nastala je serija nenavadnih izdelkov za dom: viseče mreže, gibljivo pohištvo, čipkaste tekstilne strukture kot predelne stene, lebdeče v prostoru, mehke torbe namesto trdih omar, oblečene stene, predmeti in posode, skupaj zrasle forme.«
Drugi letnik je svoje izhodišče poiskal v strukturi puloverja: »Ročno izvedene pletenine z izhodiščem v tradicionalni obliki raztegljivega oblačila, ki ga na telo potegnemo preko glave, kot preprosto ilustrira angleška beseda 'pull-over'. Študentje so uporabili različne možnosti pletenja: debelejše preje in reliefne vezave za bogato in skulpturalno preoblikovanje telesa, luknjičasto pletivo pa za mehkejše, valovite in prosojne silhuete.«
Po osvojenem znanju ročnega pletenja so se posvetili učenju žakarske tehnike: »Povečane in deformirane slike različnih detajlov pletiv, skupaj sestavljene v nove vzorce, so bile prenesene v najbolj sodobno tehniko žakarskega tkanja.«
Seveda brez znanja strojnega pletenja ne gre. Pri spoznavanju z žakarsko tehniko so oblikovali zgolj zgornje dele oblačil. Izhajajoč iz ročnega pletiva pa so zasnovali nove vzorce v različnih tehnikah strojnega pletenja in izvedli samo spodnje dele oblačil, ki bi se lahko dopolnjevali, sestavili z zgornjimi deli, narejenimi iz žakarskih tkanin. V tretjem letniku so si zadali dva projekta pod naslovoma Iz življenja in Farma. Pri prvem so oblikovali, risali vzorce, ki so jih izvedli v sitotiskarski tehniki, motive pa poiskali v vsakdanjem življenju in naravi. Te so povezali z zavedanjem lastne osebnosti ter preteklosti. Medtem so se pri projektu Farma preselili na podeželje, seveda ne dobesedno. S postavitvijo šotora, pod katerim so se naselile različne umetniške parafraze ter uporabni predmeti za dom in vrtnarjenje, so razmišljali in delili svoja osebna videnja 'farme prihodnosti'.
Maša Kljun
(Zapis je izšel v prilogi Krila/Wings ob letošnji modni reviji študentov Naravoslovnotehniške fakultete.)
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?