5. avgusta 2012 mineva 50 let od smrti ameriške igralke in sekssimbola Marilyn Monroe, najbrž največje popkulturne ikone vseh časov.
Kot Norma Jeane Mortenson se je rodila leta 1926 v Los Angelesu, večino otroštva preživela pri rejniških družinah. Najprej je delala kot model, leta 1946 pa je podpisala pogodbo s studiem Twentieth Century-Fox in najprej dobivala manjše vloge. Pozornost je pritegnila že v filmih Asfaltna džungla in Vse o Evi (oba 1950).
Njena prva glavna vloga je bila v filmu Don't Bother to Knock (1952), druga - in prelomna - pa v Niagari (1953), melodramatičnem filmu noir. Prepoznavni lik zapeljive "trapaste blondinke" je zgradila v komedijah Gentlemen Prefer Blondes (1953), How to Marry a Millionaire (1953) in Sedem let skomin (1955).
A želela si je tudi drugačnih vlog in se v resnejši podobi dokazala v Avtobusni postaji (1956), ki ji je prinesla nominacijo za zlati globus. Ta kipec je nato prejela za nastop v komediji Nekateri so za vroče (1959), v kateri je blestela ob Jacku Lemmonu in Tonyju Curtisu in nasploh velja za njen najboljši film.
Zadnja leta življenja Monroejeve so zaznamovali bolezen, osebne težave in slab sloves - veljala je za nezanesljivo in težavno igralko. Poročena je bila trikrat, enkrat z dramatikom Arthurjem Millerjem, imela pa naj bi razmerje z ameriškim predsednikom Johnom F. Kennedyjem (prav rojstnodnevno voščilo JFK-ju v obliki pesmi je bilo razlog za enega njenih zadnjih javnih nastopov) in tudi z njegovim mlajšim bratom Robertom.
Nekateri biografi MM trdijo, da je bila Marilyn lezbijka, ki je prikrivala svojo pravo spolno usmerjenost in hudo trpela. Tudi zato naj bi se ujela v vrtinec odvisnosti in duševne bolezni. Umrla je v še danes ne popolnoma pojasnjenih okoliščinah, zaradi katerih so se začele pojavljati številne teorije zarote, a kot uradni razlog njene smrti velja "prevelik odmerek uspavalnih tablet".
A. K.
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere