Družina, poklicna kariera, gospodinjska opravila, prijatelji in številne vsakdanje obveznosti zahtevajo od nas popolno usklajevanje. Posledica je stres, ki je sprva tih, neopazen spremljevalec, vendar je prav, da ga čim prej prepoznamo in se ga naučimo obvladovati.
Stara sem 27 let, zdrava in aktivna. Alkohol pijem le občasno, imam veliko prijateljev, ljubečo družino in fanta. Sicer rada opravljam svoje delo, vendar pa velike ambicije in s tem povezana želja po nenehnem dokazovanju ter nalaganje prekomernega dela zahtevajo svoj davek. Ne vem, ali lahko to pripišem stresu, a opažam, da mi še dolgo po tem, ko zaprem vrata pisarne, iz glave ne uspe pregnati službenih obveznosti. Pogosto se zalotim tudi, kako povsem sključena visim nad delovno mizo, tako zatopljena v delo, da skorajda pozabim dihati.
Zadnjih nekaj mesecev, ko je količina dela, ki sem si ga naložila, presegla vse meje, imam pogoste glavobole, različne bolečine in prebavne motnje. Na hitro pobrskam po Googlu in ugotovim, da so vse to značilni simptomi stresa, zato je morda čas, da jih preneham ignorirati in nekoliko obrzdam svojo ambicioznost.
Cary Cooper, profesor organizacijske psihologije na univerzi v Lancastru, poudarja, da se stres pojavi, ko se poruši ravnovesje med zahtevami našega vsakdana in našim dojemanjem teh zahtev. Sama imam občutek, da določena mera stresa name deluje spodbudno, takrat sem namreč veliko bolj učinkovita, ustvarjalna in osredotočena. S pomočjo Cooperjeve definicije stresa tako ugotovim, da moja težava ni prevelika količina dela, temveč to, kaj dojemam kot razumno količino dela. In zaključek: glavni vzrok stresa sem pravzaprav jaz sama.
Cooper meni, da je stres črna kuga 21. stoletja in pojasnjuje, da so primarni znaki stresa predvsem vedenjski, kot so težave z zbranostjo in agresivnost. »Če ne odpravimo izvora stresa, se znaki pojavijo tudi na telesni ravni; pogosti glavoboli, drhtenje, izpuščaji in nespečnost so le nekateri opozorilni alarmi, « pojasnjuje. Dokazi kažejo, da lahko stres pri ženskah povzroči več simptomov kot pri moških, vendar se ženske z njim lažje spopadajo. Cooper svetuje, da začnemo stres odpravljati pri izvoru, zato moramo najprej odkriti glavni vzrok. V mojem primeru je ugotovitev, da se moj način dela ne sklada z mojimi pričakovanji, zagotovo pomemben začetek za spopadanje s stresom, vendar se moram naučiti tudi, kako se z njim vsakodnevno spopasti in kako nadzorovati simptome. Odločila sem se torej, da preizkusim različne načine …
Pravilna prehrana
Stres se je primarno pojavil kot odziv telesa na nevarnost, kot so prežeče živali ali sovražnik. Danes se grožnja v obliki delovnih nalog in rokov sicer niti približno ne zdi tako strašljiva kot rjoveča zver, vendar je odziv našega telesa enak. V takšnih primerih namreč telo potrebuje več energije, zato sprošča adrenalin in kortizol, ki iz telesnih zalog polagoma sproščata sladkor.
»Z rednim prehranjevanjem, kompleksnimi ogljikovimi hidrati, obroki, bogatimi z beljakovinami, in prigrizki med obroki (za uravnavanje sladkorja v krvi) se boste lahko uspešno spopadali s stresnimi situacijami, « pravi Helen Heap, nutricionistka na znani kliniki The Dr Marilyn Glenville Clinics. »Kadar smo pod stresom, porabimo velike količine vitamina B. Ta primanjkljaj lahko nadomestimo tako, da uživamo veliko polnozrnatih žitaric ter zelenolistnate zelenjave, oreščkov in semen.« Heapova razlaga, da takšna prehrana pomaga zvišati tudi raven magnezija, ki se lahko ob dolgotrajnem stresu močno zniža.
»Magnezij je znan kot mineral s pomirjujočimi učinki in celo kot naravno pomirjevalo, saj pomaga zmanjšati anksioznost in blagodejno deluje na sproščanje mišic. Bistveno je, da skrbite za uravnoteženo raven sladkorja v krvi, « še dodaja Heapova. Ob tem se spomnim nešteto primerov, ko sem zaradi drastičnega upada sladkorja v krvi kot posledice stresa dobesedno izropala avtomat s čokoladami.
Sklenem, da bom upoštevala ta nasvet in v svoj jedilnik vključila več zelene zelenjave in beljakovin, poleg tega pa bom – sicer s težkim srcem – namesto čokolade grizljala oreščke. Po nekajtedenski dieti – z občasnimi prekrški – mi je uspelo bistveno zmanjšati količino zaužitih sladkih prigrizkov, ki so mi prej služili kot poživilo in nagrada ob koncu stresnega delovnega dne, s tem pa se je izboljšalo tudi počutje. Vseeno se zavedam, da pravilno prehranjevanje ni rešitev, ki bo čez noč odpravila stres, temveč le ena od številnih življenjskih sprememb.
Redna vadba
Študije so pokazale, da ljudje, ki se vsak dan gibajo, zmanjšajo tveganje za razvoj stresa za več kot 20 odstotkov. Stres nas omrtviči in živčna vojna na delovnem mestu nikakor ni spodbuda za telesno dejavnost. A če se prisilimo in se za pol ure na primer odpravimo teč po gozdu, so pozitivni fizični in psihični učinki več kot očitni. »Pri visokointenzivni vadbi, kot je tek, se sproščajo endorfini, tako imenovani hormoni sreče, ki zelo blagodejno vplivajo na naše počutje, « pravi Jane Wake, fitnes inštruktorica pri podjetju Nike. Ker sama nisem ravno navdušena športnica, bi se bilo morda pametno vključiti v katero izmed skupinskih vadb, saj se, kot pravi Wakeova, za takšno vadbo lažje motiviramo, obenem pa prinaša dodatne koristi, kot je pridobivanje novih prijateljstev in druženje.
Pogovor ob vinu
Čeprav seveda noben strokovnjak ne bi zagovarjal pitja alkohola kot sredstva za odpravljanje stresa, številni priznavajo, da nas lahko kozarec rdečega vina ob koncu napornega dne pomiri in sprosti. Še pomembneje pa je, da je pitje vina običajno družaben dogodek, ko imamo možnost, da ubesedimo svoje počutje in tako lažje obvladamo stres. Takoj povabim prijateljico na pijačo. Ugotovim, da predvsem pogovor prinaša vzajemne koristi. Izmenjava izkušenj, razpredanje o težavah ter najnovejših tračih in modnih trendih deluje name kot prava protistresna terapija.
Glasen smeh
Številne študije so dokazale pozitivne učinke smeha na naše zdravje. Smeh namreč znižuje raven kortizola, sprošča endorfine ter pospeši dihanje in porabo kisika. Pa tudi če znanost pustimo ob strani – smeh je vsekakor blagodejen in ogled dobre komedije ne pomeni nikakršne drastične spremembe življenjskega sloga, ki si je ne bi mogla privoščiti. Poleg tega zdaj, ko bolje poznam njegove koristi, razumem rek, da je smeh pol zdravja, in veliko bolj cenim to prirojeno izrazno vedenje.
