Iz revije: Bi lahko obkljukale, da se odrekate kljukicam (na seznamu življenja)? (piše Mojca Zemljak)

Lačne ste, ker niste obkljukale kosila na seznamu, čeprav ste jedle. Malo prej ste pojedle ogromen sendvič iz avtomata, ker se je na vaš seznam opravil vrinilo nekaj nepredvidenega. Lačne torej niste zato, ker ne bi jedle, temveč zato, ker niste potegnile kljukice ob zapisu kosilo ob 13. uri s Tino. Razumete, o čem govorim? Lačne ste 'v svoji glavi', v želodcu pač ne.

Je tista kljukica ob opravilu na vašem vsakodnevnem seznamu tista, ki odloča o vašem počutju? Potem verjetno niste na najboljši poti (do zdravega odnosa do življenja). O vašem počutju bi moralo odločati – no, vaše resnično počutje. Če ste torej site, je vseeno, ali ste naredile kljukico ob besedah kosilo ob 13. uri s Tino ali pa se je vaš načrt spontano spremenil in ste ta dan pojedle nekaj bolj na hitro. Svet se zato ne bo nehal vrteti. Od vseh (nezapisanih) kljukic pa se lahko začne vrteti vam v glavi.

Le kje sta sproščenost in uživanje v trenutkih, ki jih ne živimo 'po seznamu'?

Predstavljajte si, da vas sredi delovnega dne, ki ga opravljate v domači pisarni, zmoti pred vrati stoječi privlačni sosed z vašo najljubšo penino v roki in žakljem pomaranč. Že nekaj mesecev ste čakale njegovo povabilo na zmenek, a sta ostala le soseda, ki občasno tako na hitro popijeta kavico na terasi enega ali drugega, da vam tega celo ni treba vpisati na svoj dnevni seznam. Ko ga zagledate, vaše telo odreagira s podivjanim srcem, obraz vam okrasi rdečica, oči pa lesk, ki ga ne premorejo nobene luksuzne bleščice. Vendar to traja le trenutek, kajti že naslednji hip se v vaših možganih vklopi rdeči alarm, točen kot sirena vsako prvo soboto v mesecu, in pred očmi se vam naslika seznam še neopravljenih zadev na ta dan. Opoldne je, ve pa še niste oddale poročila šefu. Kljukice ob tem pomembnem opravilu ni. Sosedu skoraj dobesedno zaprete vrata pred nosom, kar je videti tako, da se opravičite, ker se vam res urgentno mudi delat, in ga prosite, da mimozo spijeta kak drug dan. »Zdaj takoj bom na seznam za naslednji petek popoldne zapisala najin dogovor,« zaključite, ker si ne upate reči zmenek, in odhitite svojim odgovornostim naproti. Res je, odgovornost je lepa čednost in točnost prav tako, a težavo lahko vidimo nekje drugje. V obremenjenosti s kljukicami, ki s prvima dvema včasih sploh nima nikakršne povezave. Zaradi te težave bo šlo življenje mimo, medtem ko boste kljukali svoje sezname. Prav je, da sredi delovnega dne ne pijete mimoze z vročim sosedom, medtem ko šef čaka vaše poročilo, vendar to morda ni prav, če upoštevamo dejstvo, da vaš šef poročilo pričakuje do konca delovnega tedna, in ne tega dne. Ve ste tiste, ki ste na ta torkov seznam vpisale, da mora biti to postorjeno (in boste potem do petka mirneje spale).

Je kdo rekel mirneje? Če je tako, kot opisujemo, v vaši glavi že dolgo ne more biti mirneje, ker ni nikoli mirno. Takoj ko se zbudite, se v njej vrtijo kljukice, ki jih morate za ta dan razporediti ob določenih opravilih, najbolje kar v točno določenem vrstnem redu, ki ste ga same sebi predlagale zvečer, preden ste legle k počitku. Oziroma, bolje rečeno, preden ste se dve uri premetavale po postelji z milijon alinejami v glavi, preden ste končno zaspale. Zdaj pa že razumete, o čem govorim, kajneda?

Mirne bomo, ko obkljukamo, da smo spekle pinso

Pa ne le obremenjenost z dnevnimi kljukicami, sodobni ljudje smo obremenjeni tudi s tem, kaj vse je treba početi v življenju, da lahko rečemo, da živimo. Kar je zelo ironično in protislovno, ker to, ali res živimo svoje življenje, bi moralo – spet – določati le naše počutje oziroma vse, ob čemer se počutimo dobro, ne pa trendi ali primerjava z življenji drugih ljudi. Morda pa ve na potovanjih celo trpite?

A če se letos še niste lotile peke ali vsaj hranjenja s pico z drožmi, vam v današnjosti lahko kdo očita (verjetno kar same sebi), da letos še niste živele. Pa čeprav vas je dragi včeraj povabil na pico v najboljšo družinsko picerijo, kjer pice pečejo, odkar so iz Neaplja pripotovale v našo deželico. Trenutni trendi, ki se menjajo hitreje kot noč in dan, narekujejo in določajo, kaj morate poskusiti in prakticirati, da lahko rečete, da živite. Če jim to seveda dovolite. Ste letos že obkljukale miofascialno vadbo? Kaj pa povabilo prijateljic na hard seltzer? Čakajte, ste sploh že naredile seznam, kaj boste počele/opravile/dosegle v letu 2024, da bodo kljukice dobile svoj prostor v vašem življenju? Niste? Potem po merilih sodobne družbe morda res nimate življenja.

Zakaj točno ne moremo živeti brez kljukic?

Sarkazem na stran, pa se vprašajmo, zakaj to sploh počnemo. Je vaš rokovnik ali aplikacija beležnica polna seznamov, kaj vse boste v tem letu postorile in počele, četudi je šele februar? Hm, morda pa potrebujete utvaro, da je vaše življenje polno, pa neumorno polnite svoj urnik? Videti je res, da počnete marsikaj … pa vas to tudi osrečuje in zadovoljuje?

1. 3. Vpiši se na spletno miofascialno vadbo.

15. 3. Imaš god. Povabi vse tri BFF na pinso.

Od aprila do maja: postenje kože!

27. 4. Hard seltzer z bivšimi kolegicami s faksa.

Kaj pa če ste obsedene s trendi, ker vam je pomembno, kaj mislijo drugi? Preveč pomembno, kaj mislijo drugi. Namesto da bi počele stvari, ki vam poženejo kri po žilah in jemljejo dih, počnete stvari, za katere drugi, vplivneži ali katerekoli druge v vaših očeh pomembne osebe, menijo, da so kul in da definirajo življenje – uživanje v njem, ohranjanje forme, vzpostavljanje zdravih odnosov, iskanje in ohranjanje sreče in zadovoljstva … V resnici lahko vse to in vaše življenje definirajo samo vaše individualne želje in potrebe oziroma njihovo uresničevanje in zadovoljevanje. Nihče ni vi in vaš notranji svet ima lahko popolnoma drugačne trende, kot vladajo v družbi, v kateri živite. Ne, vejpanje ni zame, hvala lepa.

Hm, mogoče pa ste zaprisežena perfekcionistka, katere podpomenka je definitivno tudi obsedenka z nadzorom, pa so kljukice vaše najmočnejše orožje, da prav vse ostane pod kontrolo ter urejeno in narejeno brez napake. Vse lepo in prav, če vas to osrečuje (berite: če vam to pomaga, da se počutite res dobro, ne da bi si lagale, da se). Naredite test, da se o tem prepričate. Namenite dan ali dva dopust kljukicam in poskusite dan preživeti brez točno določenega načrta. Dan prej se odločite, kaj je prva prioriteta v naslednjem dnevu. Zjutraj nato globoko vdihnite in se prepustite intuiciji. Namesto da naredite tisto, kar vam nalaga okolica, se intuitivno odločite, kaj se vam zdi pomembneje. Sproti po hierarhiji avtomatično sledijo druge (prepričani smo, da nimate tako slabega spomina, da si morate prav vse zapisati). Vse počnite vestno, a obenem sproščeno – z zavestjo, da nikakor ne bo konec sveta, če ne bo vse narejeno popolno in … če ne bo vse narejeno. Sprejmite dejstvo, da časa za vse mogoče ne bo. (Tudi če vaše delo odloča o življenju nekoga drugega, lahko v dnevu spustite kaj nepomembnega, kar na to nima vpliva.) Medtem in potem pa se dobro opazujte in zares začutite. Če boste ob koncu dneva občutile vsaj nekaj olajšanja, svobode in sreče, potem niste take po naravi (obsedene z nadzorom in perfektnostjo), ampak so vam to privzgojili (starši, družba, že nekdo). To pomeni, da živite življenje po nekem programu, ki v smeri dobrega počutja morda deluje za koga drugega, a ne za vas. Morda lahko ponastavite svoje dotedanje mišljenje, kaj vaš dan naredi zares popoln – ker to morda ni iskanje popolnosti, ampak sproščena organiziranost brez strogih kljukic.

Obkljukajte, da so kljukice lahko sprožilci stresa

In da ne bomo pristranski nasprotniki kljukic in bi nam kdo lahko celo očital, da ne maramo organiziranosti in da ne zagovarjamo odgovornosti, ki jih ima vsaka od nas do različnih ljudi in stvari v svojem vsakdanu, bomo zaključili z dejstvom, da smo vsi drugačni in vsi različni. Prav zato je pomembno, da same sebe dobro izprašate, ali vam trend kljukic ustreza in vam dejansko pomaga organizirati in lažje izpeljati dan ali ste le brez dobrega premisleka sledile mainstreamu in se ujele v zanko kljukanja. V tem primeru kljukice niso vaše prijateljice, ampak vas spravljajo pod pritisk in v vas sprožijo stresne hormone. Vsaka še nezapisana ob naslednji alineji na seznamu namreč izzove kortizol in vas navda z občutkom neuspešnosti. Mogoče vam celo vzame motivacijo in zmanjša produktivnost. Če vam ne ustrezajo zares, pozabite nanje in se osredotočite na druge načine organiziranosti in sledenja nalogam. Na primer: ne naredite si dnevnega urnika, na katerem dejavnosti razvrstite po prioritetah (verjemite, nanizale jih boste več, kot je potrebno 'za preživetje'), temveč najprej razmislite, kaj so ta dan resnično vaše prioritete, nato pa jih spremenite v svoj urnik.

In če vrnemo še h kljukicam, ki se tičejo zasebnega življenja, lahko rečemo tako: ni toliko pomembno, kaj točno in koliko vsega doživite, pa tudi če spustite tisto visokoletečo zabavo nad mestom na prvi pomladni dan, ob kateri ste zapisali celo klicaj, pomembneje je, kako na karkoli od tega, kar doživite in kar se vam dogaja, gledate. Nekdo je lahko trikrat na leto na drugem koncu sveta, kjer se sončni vzhodi (vsaj na Instagramu) zdijo bolj veličastni kot doma, a če mu v tistem trenutku ne bodo vzeli diha, medtem ko se bo trudil narediti fotko za Instagram, je čisto vseeno, če tja ne odpotuje. To ne prispeva dovolj k njegovemu dobremu počutju in tako ne doda vrednosti njegovemu življenju. Na tej strani sveta pa bo nekdo gledal v osiromašene sončne žarke, ki se komaj zaznavno prebijajo skozi meglo, toda naravnan je tako, da v tem vidi čudežen prizor. Me razumete? Stvar ni v kljukicah, stvar je v vas. Zato se le dobro zavejte, kaj si želite in kaj potrebujete, da se v svojem življenju dobro počutite (to so lahko res drobne stvari, ki jih vidite velike), sledite poti samouresničevanja in preprosto obkljukajte, da živite.

Fotografije: Profimedia

Preberite še: Največje zmote o teh 5 priljubljenih živilih, ki jih imamo vsi v kuhinji: Strokovnjaki jih odsvetujejo!

Priporočamo tudi: Nežno rožnata manikira je vse, kar potrebujete to pomlad: Vsestransko manikiro obožujejo vse elegantne ženske