Bi živeli počasi?

1. 8. 2011
Bi živeli počasi?

Ste preobremenjeni? Namesto da bi se trudili slediti prehitremu tempu, poiščite načine, kako ga upočasniti … Pripravili smo vam nekaj ključnih nasvetov za zaviranje, ki vas ne bo vrglo z ovinka.

Počasno življenje: kaj sploh je to?

Počasno življenje je protikultura, ki nasprotuje hitremu življenju in teži k temu, da preživljanje lastnega časa spet vzamemo v svoje roke in živimo skladno z ritmom naravnih virov planeta. Divjemu vsakdanu je treba odločno reči ne in se, namesto za črno ali belo, odločiti za sivo, ne da bi se pri tem odtujili od drugih. Ta 'umetnost življenja' nam omogoči, da se zasidramo v prostoru in času, da s prsti zakopljemo v tla, da spet ustvarimo vez s človeštvom. Virtualnost odstopi mesto dejanskosti, količina pa kakovosti.

Kako najti svoj idealen ritem?

Najprej se moramo za trenutek ustaviti in razmisliti o tem, kako živimo, in še enkrat premisliti o prednostnih ciljih. Začnemo lahko pri zmanjševanju števila ovinkov na naši poti vsakdana. Za občutno upočasnitev ritma boste potrebovali kak mesec. Do sprožitve pride, ko se surovo zavemo svoje dejanskosti, nato začne hitrost padati po stopnjah. Sledi postopna evolucija počasnosti.

Kako to prenesemo v vsakdan?

Odklopimo! V prometu zamenjamo avto za avtobus ali vlak (takrat lahko beremo, pošiljamo e-pošto, SMS-e) in se, kadar je le mogoče, odpeljemo s kolesom ali gremo kar peš. V krogu družine poskrbimo, da računalnik počiva, svojih otrok ne preobremenimo z zunajšolskimi obveznostmi, zvečer si vzamemo čas, da jim preberemo pravljico. Po hrano raje skočimo v bližnjo trgovinico, kupujemo sezonsko sadje in zelenjavo ter se navdušujemo nad domačo hrano. V službenem času svojo produktivnost povečamo tako, da smo osredotočeni: ne skačemo vsakih deset minut na drugo nalogo, zapremo Facebook in si sem ter tja vzamemo premor za razmislek, kar bo ugodno vplivalo na našo ustvarjalnost. S šefom se poskusimo dogovoriti, da en dan v tednu delamo od doma. Da bi ustavili čas in ubežali virtualnosti, vrtnarimo, pišemo, se posvečamo glasbi. Za počitnice se raje odločimo za počasno potovanje. Namesto letala izberemo vlak ali ladjo, vodnike in fotoaparate pozabimo doma in se podamo novim dogodivščinam naproti. Torej ne uporabljamo, temveč doživljamo.

Kako naredimo vse to brez občutka krivde?

Počasnost podpira vse, razen lenobe. V resnici gre za hipertonično gibanje, ki zajema odločitev za (ponovno) usklajeno življenje. Če smo konkretnejši: ko si vzamemo čas za ustvarjalnost in razmislek, povečamo svojo produktivnost, predvsem pa poskrbimo za svoje zdravje. Preveč zaposlena ženska, cele dneve prilepljena na svoj prenosni telefon, je pasé!

Pobude pri nas?

Gibanje pri nas še ni organizirano v okviru združenja, pod okriljem katerega je že blizu sto petdeset 'počasnih' mest na svetu. Več o počasnem življenju si lahko preberete na: www.cittaslow.net.

Počasnost za vsakogar

Počasno starševstvo ali kako se znebiti pritiskov, ki nas silijo, da svoje otroke pošiljamo na maraton popolnosti. Zanimivo branje: Under Pressure avtorja Carla Honoréja (www.carlhonore.com), prevedeno tudi v hrvaščino: Pod pritiskom: Spašavanje naše djece od kulture hiperroditeljstva.

Počasno upravljanje ali kako optimizirati zdravje in dobro počutje (in s tem produktivnost) zaposlenih: uredimo prostor za počitek, vrtec v podjetju, zanje zakupimo masaže in podobno.

Počasno potovanje ali kako združiti tri ključne elemente: spoštovanje do okolja, ohranjanje lokalnih posebnosti in veselje do potovanj.

Počasno prehranjevanje ali kako združiti užitke in odgovornosti, ki jih imamo do pridelovalcev hrane, do tistih, ki nam hrano pripravijo, in seveda do okolja. Pri nas združenjem, ki sledijo naštetemu, pravimo polžja omizja in so pod okriljem svetovnega združenja organizirana po regijah.

Prevedla in priredila Živa Deu, fotografija Tomo Brejc