Razstava Trend-Ology je še eden od zabavnih in poučnih projektov newyorškega muzeja FIT.
Eden izmed pokazateljev prehitrega časa, v katerem živimo, je tudi nezmožnost definiranja točnih trendov, ker so ti, kot vse, kar doživljamo, tako kratkotrajni, da so skoraj trenutni. Beseda trend, ki je v osnovi ekonomski termin za opisovanje sprememb na trgu financ, večino ljudi spomni na modo in pozneje, v širšem kontekstu, na način mišljenja in življenja, vpet v naš vsakdan.
Trend-Ology, nova v nizu zabavnih in poučnih razstav newyorškega muzeja FIT, se ukvarja prav s to problematiko – poskuša razložiti ter s pomočjo več kot sto razstavnih eksponatov iz svojega bogatega fundusa prikazati izvore v zadnjih dveh stoletjih in pol rojenih modnih trendov. Obenem prikazuje razvoj industrije, ki je na veliko vplivala na to, kako so se ti trendi tudi oglaševali.
Prav zato so v uvodnih nišah razstave ponazorjeni novi momenti prodaje oblačil, katerih vladavina je nastopila na prehodu v 21. stoletje. Utelešajo jih modeli hiš hitre mode, kot so Zara, Topshop in H & M, od njihovih rednih kolekcij do kreacij, ki so nastale z vedno bolj priljubljenimi sodelovanji z velikimi oblikovalskimi imeni. Prikazani so – kot v primeru ameriške hiše Rodarte in njihovega sodelovanja Rodarte for Target – vzporedno in skupaj.
V veliko bolj dostopnih različicah, nato dragi primerki, omejene izdaje elitnih sodelovanj, kot je bilo sodelovanje sodobnega japonskega umetnika Takashija Murakamija s hišo Louis Vuitton, in izdelki, ki jih nekatere hiše lansirajo le za prodajo v izbranih kultnih trgovinah in verigah (Colette, Opening Ceremony).
Zainteresiranemu obiskovalcu je ta razstava veliko več kot puhlo nizanje eksponatov iz zbirke muzeja. Ugotovi lahko, da je v 18. stoletju rumena barva oblačil postala modna samo zato, ker je bilo takrat moderno vse, kar je prišlo iz Kitajske, in tako tudi rumena barva, ki je tam veljala za cesarsko. V Evropi je bila rumena takrat povezana s krivoverci.
Po drugi strani pa je intenzivne barve konec 19. stoletja omogočil izum sintetičnih barvil za tkanine, kar pomeni, da je tehnologija v tem primeru neposredno vplivala na oblikovanje trenda. Edino, kar se je od tedaj do danes spremenilo, je pospešenost ciklusa: nekoč so Američanke draga oblačila, kupljena v Parizu, hranile v omarah, dokler ni trend prišel v njihovo domovino, danes pa se (upravičeno) bojijo, da bogastvo, ki so ga kupile v ekskluzivnih butikih, ne bi prišlo iz mode, še preden se vrnejo domov.
Avtorji razstave menijo, da trend oblikuje sprememba petih osnovnih elementov: vzorcev, barv, tkanine oziroma materiala, okraskov in silhuete. Nanje lahko vplivajo (kot navdih) urban ulični stil, likovne umetnosti, glasba, film, družbene spremembe ...
Trend je kot fizikalni zakon: vsaka akcija sproži reakcijo. Tehnološki napredek na področju komunikacije, proizvodnje in transporta ter v končnici še zlasti internet so tako ustvarili hitro modo.
Modo skozi stoletja vam predstavljamo v galeriji.
besedilo Ivana Lozić,
prevedla in priredila Petra Windschnurer,
fotografije promocijsko gradivo the museum at fit
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?