Naj bo Tomorrowland ali Ibiza, naj bo pompozna berlinska elektronska scena ali eklektična klubska ritmika v vročici Južne Amerike – Brina Knauss je zaželena povsod, kjer gojijo strast do melodičnega housa in tehna. Da se priklopite na njen najnovejši 'vibe', pustite, da med branjem intervjuja v ozadju teče njen trenutni EP Take Me Higher – poletno sočen kar vabi k plesu ob toplem sončnem zahodu.
Za Elle Slovenija je Brina Knauss razkrila, kako danes gleda na svoje glasbene in pevske začetke, kaj jo je navdihovalo pri ustvarjanju EP-ja Take Me Higher, kako krmari med umetniško svobodo in poslovnim svetom ter kakšne načrte ima s svojo založbo EMPATH, s katero želi podpreti tudi nove talente, ki se želijo prebiti v vrh elektronske glasbene scene.
Ko v Sloveniji govorimo o Brini Knauss, se te marsikdo še vedno spominja kot ambiciozno pevko iz skupine B.B.T. Če se danes ozreš nazaj, kateri je tvoj najlepši spomin na pot, ki si jo prehodila, preden si vstopila v svet didžejanja?
Ko se ozrem na svoj čas s skupino B.B.T. v Sloveniji, je moj najlepši spomin predvsem tisto surovo vzhičenje, ko sem bila prvič na odru in se učila, kako se povezati z občinstvom. To je bilo obdobje čiste ambicije in odkrivanja. Ta zgodnja izkušnja pevke me je naučila, kako obvladovati pritisk pod žarometi in razumeti energijo množice, kar mi je dalo ključno podlago že dolgo pred tem, ko sem prvič vstopila v DJ-kabino.
Preboj na svetovno DJ-sceno ne zahteva le talenta, trdega dela in tehničnega znanja, ampak tudi ogromno poguma. Kaj je bil na začetku tvoj glavni vir zagona in navdiha, da si stopila za mešalke?
Moj glavni vir navdiha je bil moj fant, ki je tudi moj partner na karierni poti, obenem pa moj največji podpornik že od samega začetka. Prepoznal je mojo globoko strast do odkrivanja glasbe in me spodbujal k prvim korakom didžejanja. Naučil me je tudi tehničnih osnov miksanja, ko še ni bilo gumba za sinhronizacijo (sync) in je bilo usklajevanje bitov (t. i. beat-matching) ključna veščina dobrih didžejev.
Že na začetku svoje poti v vlogi didžejke si pritegnila pozornost velikih težkokategornikov industrije, kot sta Luciano in Damian Lazarus. Kako ključna je bila njuna potrditev za tvojo nadaljnjo rast in razvoj v tem svetu?
To, da so me težkokategorniki, kot sta Luciano in Damian Lazarus, opazili in podprli že na samem začetku, je bilo zame izjemno ključno. Ko v tej industriji spoštovani pionirji elektronske glasbe potrdijo tvoje delo in okus, ti to da ogromno spodbude in okrepi samozavest. Da sta verjela vame, mi je odprlo vrata za naprej, še pomembneje pa je, da me je to potisnilo k razvoju, tršemu delu in dokazovanju, da resnično sodim na te svetovne odre.
Čeprav si za mešalno mizo popolnoma doma, si bila od nekdaj tudi izjemno talentirana vokalistka. Boš v prihodnje morda spet eksperimentirala z vokalnimi dodatki – morda celo v slovenščini, kot si storila pri tehno hitu Sledi toku, ki je nastal v sodelovanju z Damianom Lazarusom?
Uporaba lastnega glasu je postala naravni del mojih produkcij. Na začetku je šlo bolj za eksperiment, sčasoma pa sem spoznala, da daje moji glasbi oseben podpis in jo naredi bolj avtentično. Svoj glas sem uporabila v eni od skladb s svojega zadnjega EP, naslov skladbe je No Sacrifice. V prihodnje vsekakor želim še naprej eksperimentirati z vokali in jih uporabiti tako, da svoji glasbi dam še bolj oseben in prepoznaven podpis.
V karieri si dosegla kar nekaj impresivnih mejnikov, vključno s pomembnimi nominacijami za nagrade, kot sta Best Newcomer in Breakthrough Artist. Na katere dosežke si do zdaj najbolj ponosna? Kateri so te resnično prepričali, da ti je uspelo?
Medtem ko so bile nominacije za Best Newcomer in Brekathrough Artist res neverjetni mejniki, ob katerih sem se počutila globoko počaščeno, ni obstajal en sam trenutek, ko bi si rekla: "Uspelo mi je." Namesto tega se počutim najbolj ponosno, ko pogledam proti festivalski množici ali nabito polnemu klubu in vidim ljudi, ki so se popolnoma izgubili v moji glasbi. Ujetje te skupne energije je zame največji dosežek.
To poletje bo nedvomno zaznamoval tvoj EP s tremi skladbami, na katerem so No Sacrifice, Dreams in naslovna Take Me Higher, ki je izšel tik pred začetkom poletne sezone, 26. junija. Katera je bila osrednja vizija pri ustvarjanju tega projekta? Kateri elementi so bili ključni, da so v poslušalcu vzbudili tisti evforični poletni naboj?
Osrednja vizija za Take Me Higher (s skladbami No Sacrifice, Dreams in naslovno pesmijo) je bila ujeti bistveni duh poletja. Želela sem zgraditi zvočni most do tistih evforičnih, s soncem obsijanih trenutkov. Za dosego tega vrhunskega poletnega naboja so bili ključni elementi, polni zagona, hipnotične linije basov v kombinaciji z navdihujočimi, lahkotnejšimi melodijami, ki te popeljejo na popolno čustveno potovanje.
Take Me Higher je izšel pri tvoji založbi EMPATH, ki si jo ustanovila pred tremi leti prav z namenom raziskovanja globljih, bolj osebnih ustvarjalnih gibal ob ohranjanju popolne umetniške svobode. Lahko torej Take Me Higher razumemo kot še posebno osebno delo? Kaj predstavlja na tvoji trenutni osebni poti?
Da, vsekakor, ta EP je globoko osebno delo. Predstavlja mejnik na moji trenutni poti, kjer se počutim popolnoma samozavestno s svojim zvokom. Odraža mojo rast ne le v vlogi didžejke, temveč tudi producentke in lastnice založbe. Zdaj lahko brez vsakršnih kompromisov izražam najgloblje ustvarjalne motive.
Projekt je nastal v sodelovanju s Claudiem Brioschijem, produkcijskim gigantom v svetu elektronske glasbe, ki je sodeloval že pri nekaterih tvojih prejšnjih skladbah. Kako je potekalo sodelovanje tokrat?
Sodelovanje s Claudiem je vedno neverjetna izkušnja. Tokrat se je proces razvijal zelo naravno, saj sva že pri prejšnjih skladbah vzpostavila ustvarjalno razumevanje brez besed. Sama sem prispevala osrednje ideje, čustveno smer in vzdušje, skupaj pa sva natančno izoblikovala zvok, da je vsak bit in ritem zadel z maksimalnim učinkom.
Si Take Me Higher pred uradnim izidom preizkusila na svojih nastopih v živo, da bi opazovala odziv množice?
Da, vsekakor! Komade pred izidom vedno preizkusim na nastopih. To mi pomaga razumeti, kako se odzove množica, prepoznati, kaj je morda treba prilagoditi in kako narediti skladbo še bolj učinkovito na plesišču.
Kakšna je tvoja širša vizija za EMPATH? Si želiš založbo razširiti v večjo platformo, ki ponuja razvoj in mentorstvo vzhajajočim talentom na elektronski sceni – morda celo iz Slovenije, kjer je preboj na svetovni trg zloglasno težak?
Vsekakor bi sčasoma želela razširiti EMPATH v širšo platformo, ki presega zgolj izdajanje lastne glasbe. Z veseljem bi ponudila razvoj in mentorstvo vzhajajočim talentom na elektronski sceni. Ker prihajam iz Slovenije, iz prve roke vem, kako notorično težko se je prebiti na svetovni trg, zato je možnost usmerjanja, podpore in usmerjanja pozornosti na sveže talente iz domače države in širše vsekakor glavni dolgoročni cilj založbe.
Vodenje glasbene založbe zahteva popolnoma drugačno naravnanost kot ustvarjanje glasbe. Kako krmariš po tej bolj poslovno usmerjeni strani glasbene industrije?
Krmarjenje po poslovni strani vsekakor zahteva popolnoma drugačno naravnanost kot ustvarjalna svoboda pri ustvarjanju glasbe. Prisili me, da sem organizirana, strateška in analitična. S tem se spopadam tako, da postavljam jasne meje: določim specifičen, strukturiran čas za urejanje poslov, logistike in načrtovanja založbe. Tak pristop mi omogoča, da popolnoma zaščitim in sprostim svoj miselni prostor, ki ga potrebujem, ko stopim nazaj v studio in ustvarjam.
Nastopaš v največjih svetovnih klubih in na festivalih elektronske glasbe, poletje pa je nekako vedno povezano z Ibizo. Bo Ibiza tudi letos vrhunec tvojega urnika turnej?
Ibiza bo zagotovo eden od vrhuncev tega poletja, vendar so tu tudi večji festivali, kot je Tomorrowland, kamor se vračam vsako leto. Pa seveda številni drugi klubi in festivali po vsem svetu.
Kje najraje nastopaš? Kje je tvoja ultimativna "domača baza" – prostor, kjer se najlažje povežeš z občinstvom in občutiš najboljšo energijo množice?
Čeprav imam neverjetno srečo, da nastopam po vsem svetu, bo verjetno Italija vedno moja ultimativna "domača baza". Tam najmočneje občutim neposredno povezanost z občinstvom in njegovo energijo. Verjetno tudi zato, ker je prav v Italiji moja profesionalna pot zares pognala korenine in se začela razvijati. Italijansko občinstvo odlikujejo izjemna strast, toplina in globoko spoštovanje do elektronske glasbe, zato se vsakič, ko stopim za mešalke, počutim popolnoma sproščeno.
Katerih prihajajočih šovov in nastopov se najbolj veseliš pred koncem leta?
Veselim se mešanice masovnih zaključnih poletnih zabav (closing parties) in nekaj težko pričakovanih klubskih dogodkov, ki so na sporedu, ko bomo prehajali v hladnejše mesece. Vsak konec leta prinaša res edinstveno energijo. Takrat si ljudje želijo odplesati preostale mesece in imam nekaj specifičnih postaj na turneji po Evropi in Amerikah, za katere sem natančno pripravljala prav posebne sete.
Te bomo kmalu lahko videli nastopati v živo v Sloveniji?
Upam, da zelo kmalu. Moji nedavni nastopi v Sloveniji so bili vedno deležni izjemno toplega sprejema, občinstvo pa je ustvarilo posebno energijo. Prav takšen občutek si želiš doživeti, ko nastopaš v domači državi.
Zdi se, da se je odnos do elektronske glasbe v Sloveniji v zadnjem desetletju precej spremenil. Medtem ko smo včasih imeli raznoliko klubsko sceno in odmevne elektronske festivale, se stvari zdaj zdijo precej bolj umirjene. Ali opažaš te spremembe in ali še vedno spremljaš sceno doma v Sloveniji?
Da, vsekakor sem opazila spremembo. Slovenija je imela v preteklosti zelo raznoliko in živahno elektronsko glasbeno sceno z močnimi klubi, festivali in pravim občutkom underground kulture. Danes se zdi bolj mirna in razdrobljena, vendar še vedno obstajajo strastni promotorji, umetniki in občinstvo, ki ohranjajo sceno živo. Še naprej spremljam, kaj se dogaja tu, in resnično upam, da jo bom videla rasti in da bo v prihodnje znova pridobila večjo vidnost.
Katera je najpomembnejša lekcija, ki si se je naučila na svoji poti in bi jo moral poznati vsak mlad didžej, ki sanja o preboju na svetovno elektronsko sceno?
Verjetno najpomembnejša lekcija je, da ostaneš popolnoma zvest lastni identiteti in si nepopustljivo potrpežljiv. Izjemno enostavno se je pustiti zmotiti kratkotrajnim trendom ali iskati bližnjice, vendar gradnja trajne kariere na svetovnem odru zahteva globoko predanost, odpornost in ure trdega dela za zaprtimi vrati. Nauči se svoje obrti do potankosti, zaščiti svoj avtentični zvok in si zapomni, da resnične, organske povezave z občinstvom ni mogoče hliniti.
