Anksioznost je verjetno ena izmed najpogostejših, če ne celo najpogostejša, skupina duševnih motenj 21. stoletja. Pa lahko res rečemo, da imamo anksioznostno motnjo že ob najmanjšem občutku tesnobe? - PETRA ŠKABAR
Anskiozne motnje so visoko ozdravljive, medtem ko statistike nakazujejo, da le 35 % vseh posameznikov s prisotnostjo anksioznih motenj poišče strokovno pomoč. Splošni simptomi tesnobe tako vključujejo pojave, s katerimi smo se na neki točki našega življenja srečali že prav vsi.
Kakšni sploh so simptomi tesnobe?
- Občutek živčnosti, nemirnosti ali napetosti
- Občutek grozeče nevarnosti, panike ali pogube
- Povečan srčni utrip
- Hitro dihanje (hiperventilacija)
- Potenje
- Trepetanje
- Občutek šibkosti ali utrujenosti
- Težave s koncentracijo ali razmišljanjem o čem drugem kot o sedanji skrbi
- Težave s spanjem Izkušnje s prebavili (GI)
- Težave z nadzorovanjem skrbi
- Želja po izogibanju vzroka anksioznosti
Na neki točki pa zgoraj omenjeni simptomi prerastejo v anksiozne motnje, med katerimi je najbolj pogosta prav Generalizirana anksiozna motnja (GAM), sledijo pa ji Panični napadi (katere je smotrno ločevati od Anksioznih napadov), Socialna anksioznost (oz. Socialna Fobija), Selektivni mutizem, Motnja separacijske anksioznosti, Specifične fobije in Agorafobija (DSM-5; 2020). Pri diagnostiki anksioznih motenj je izjemno pomembno, da obiščemo strokovnjaka, ki pri diagnosticiranju sledi uveljavljenim priročnikom (npr. DSM-5) in se izogibamo samodiagnosticiranja s pomočjo neuveljavljenih priročnikov (npr. Google in priročniki za samopomoč).
Kaj pa pozitivni vidiki anksioznosti – sploh obstajajo?
Na tem mestu se nam postavi naslednje vprašanje: Čemu sploh služi anskioznost in kakšen je njen namen?
1. TESNOBA KOT OPOZORILNI ZNAK
Doživljanje občutka tesnobe je nekaj najbolj normalnega in naravnega. Anksioznost oz. tesnoba je naraven odziv telesa na neposredno izpostavljenost stresu, služi kot opozorilo, ki pomaga pri preusmeritvi pozornosti na neko zaznano nevarnost v okolici. Kadar pri sebi zaznate občutke tesnobe, se vprašajte, na kaj bi se to lahko navezovalo, kje bi lahko bil izvor in kaj bi lahko bili sprožilci tesnobnega odziva. Občutki tesnobe služijo kot opozorilni znak, da je potrebno v vašem življenju nekaj spremeniti. Anksioznost lahko torej služi kot odličen vir informacij, da vam nekaj v vaši neposredni okolici enostavno ne ustreza več.
Tukaj lahko vidimo priložnost za sprememo!
2. TESNOBA KOT MOTIVATOR
Četudi nas velika večina občutke tesnobe zaznava kot oviro ali nevšečnost, lahko le-ta služi kot neka oblika notranje motivacije. Raziskave (Hutchinson, 2007; Norgate in Stevenson, 2014) so pokazale, da ljudje dosegajo boljše rezultate ob zmernih občutkih tesnobe. V omenjenih situacijah lahko tesnoba služi kot notranji motivator za doseganje zadanih ciljev, saj se pojavi kot posledica pozitivnega stresa, ki ga imenujemo Eustres. O Eustresu govorimo takrat, kadar so naše sposobnosti za spopadanje z večje od zahtev, kaže pa se kot prijetno, vznemerljivo, spodbudno in navdušujoče občutje.
3. TESNOBA V BEG ali BOJ ODGOVORU
Tesnoba oz. anksioznost ima pomemben vpliv tudi pri našem obstoju saj gre za evolucijsko najstarejši refleksi, ki omogoča preživetje. Pri naših prednikih je tesnoba služila kot opozorilo, ki je sprožilo beg ali boj odziv in posameznika pripravilo na takojšen odziv na neposredno nevarnost v njegovi bližini. Je torej en izmed razlogov, zakaj smo vsa ta stoletja preživeli in obstali kot vrsta! Študija Wadsworth in Hotopf (2006) je celo odkrila povezavo med prisotnostjo tesnobnih občutji in dolžino življenjske dobe posameznika!
Kaj pa storimo, ko pri sebi zaznamo simptome aksioznosti?
Je panika primeren odziv ali obstajajo uporabni nasveti, kako živeti in preživeti z anksioznostjo?
Panika je na tem mestu povsem odveč. Če se s simptomi anksioznosti srečujete prvič, bodo verjetno za vas in vaše telo izjemno obremenilni. Takrat se spomnite vseh sprostitvenih tehnik, ki vam ustrezajo; dobra in hitra tehnika obvladovanja simptomov tesnobe je tehnika BOX dihanja. Box dihanje je dobilo ime iz naslova vizualizacije škatle s štirimi stranicami. Vsaka stranica predstavlja en korak vaje:
1. korak: vdihneš čez nos in šteješ do 4
2. korak: zadrži dihanje in štej do 4
3. korak: izdihni čez usta in štej do 4
4. korak: zadrži dihanje in štej do 4
5. korak: Ponovi tolikokrat, kot čutiš potrebno
Če se s simptomi srečujete pogosto, ti pa so izjemno intenzivni in dolgotrajni, vam priporočamo obisk psihologa, psihoterapevta, psihosocialnega svetovalca ali psihiatra.
Napisala Petra Škabar, dipl. psih. (UN).
Petra Škabar, diplomirana psihologinja, študentka kognitivno-vedenjskega svetovanja in terapije, vodja projekta Izpovedi mentalnega zdravja in svetovalka v marketingu svoj čas posveča predvsem študiju in oblikovanju varne prihodnosti na družabnih omrežjih. Že tri leta aktivno spreminja obraz instagrama z razbijanjanjem mitov o mentalnem zdravju in govoru o le-temu na internetu, v zadnjem letu pa je svetovanja prestavila tudi v "realni svet". Mlada, komunikativna, pozitivna in razigrana psihologinja pravi, da je njen najpomembnejši cilj ta, da ljudem nudi pomoč in jim omogoča boljši jutri.
Fotografije: Osebni arhiv
