Če želite v življenju imeti manj skrbi, morate poznati teh 6 trikov

Življenje v sodobnem svetu je zelo razgibano, zanimivo, a hkrati precej nepredvidljivo. - KAJA STRNIŠA

Če želite v življenju imeti manj skrbi, morate poznati teh 6 trikov - Foto: Osebni arhiv

Tehnologija nam je omogočila napredek, dostopnost znanja, povezovanja z ljudmi na drugih koncih sveta, potovanja in mnogo drugih prednosti.   

A hkrati se zdi, da nas je potisnila v hitro spreminjajoči se svet, kjer novosti prihajajo s svetlobno hitrostjo. Ko nekaj osvojimo se zdi, da na vrata že trka nekaj novega.   

Spreminjajo se tudi načini druženja, povezovanja in spoznavanja novih ljudi. Na dnevni bazi smo podvrženi različnim (pogosto zastrašujočim) informacijam, sprašujemo, kaj to pomeni za nas in naše bližnje.  

Epidemija koronavirusa je vse to še poglobila, hkrati pa pripeljala nove strahove, skrbi in stiske. Če pademo v "past" vseh negativnih vplivov, se nam svet hitro zdi temačen, črn in zastrašujoč. 

A na srečo imamo ljudje znotraj sebe neverjetne danosti, da se soočimo z različnimi stiskami, skrbmi, ovirami in težavami. 

Včasih ne potrebujemo veliko, da bi se počutili boljše.

Pogosto že preproste tehnike in drugačen pogled na svet pripeljejo do boljših občutkov, večje pomirjenosti in zadovoljstva. Namesto skrbi in strahov lahko živimo pomirjeno, zadovoljno življenje  ter se predajamo predvsem prijetnim občutkom. Popolnoma normalno je, da nas včasih skrbi. Kratkotrajne, ne potencirane skrbi nam lahko pomagajo pri opazovanju različnih perspektiv in iskanju novih poti reševanja težav. 

Toda na drugi strani, vztrajne in ponavljajoče se skrbi lahko vodijo v tesnobo, neprijetne občutke in celo razvoj anksioznih in depresivnih stanj. Pojavijo se, ko posameznik vedno znova razmišlja o enih in istih informacijah, brez da najde kakršnekoli druge odgovore.   

Pomembni je, kaj s temi skrbmi naredimo. 

Ali dopustimo, da popolnoma prevzamejo naše razmišljanje, počutje in delovanje. Ali pa najdemo načine, kako jih lahko odvremo strah od sebe in v svoje življenje prikličemo čim boljše počutje. 

KAKO SE TOREJ LAHKO SOOČIMO S PRETIRANIMI SKRBMI? 

-      Prepoznavanje realnih in hipotetičnih skrbi 

Včasih mislimo, da so naše skrbi vedno realne. A pogosto gre za hipotetične scenarije glede možnih izidov v prihodnosti, ki imajo v resnici malo možnosti, da se dejansko zgodijo. 

Realne skrbi so tiste, ki imajo možnost takojšnjega ukrepanja in reševanja. Na primer, da izgubimo službo, imamo poplavo v stanovanju in podobno. Gre za realne situacije, ki so težke in boleče. In potrebujejo našo takojšnjo pozornost in iskanje rešitev. 

Hipotetične skrbi pa izvirajo iz strahov o prihodnosti in nas obiščejo takrat, ko razmišljamo o različnih negativnih izidih glede določenih situacij v prihodnosti. 

Na primer, da se sprašujemo, kaj bi naredili, če bi izgubili službo, čeprav delamo v stabilnem podjetju, kjer ni nobenih znakov o možnih odpuščanjih v prihodnosti. 

-     Prepoznavanje območja vplivanja 

Pogosto se preveč obremenjujemo s stvarmi na katere nimamo vpliva. Dobro je, da se vprašamo, katere stvari so v območju našega nadzora in kaj lahko glede njih naredimo.  Največ lahko vedno spremenimo pri sebi. Na dogodke in situacije, ki se zgodijo v življenju večinoma nimamo neposrednega vpliva. Posvetimo pa se lahko lastnim mislim, reakcijam in vedenju ob določeni situaciji. 

-     Omejevanje informacij 

V vsakdanu smo podvrženi nepreglednemu številu različnih informacij. Na žalost je naša medijska krajina skupaj z družbenimi omrežji pogosto leglo različnih nasprotujočih in (zelo pogosto) negativnih informacij. Informacijska pismenost in prepoznavanje kvalitetnih informacij postajata ena izmed največjih izzivov sodobnega človeka. Zato je dobro, da spremljamo relevantne, preverljive informacije ter da omejimo količino različnih sporočil, ki jih prejema naš miselni ustroj. 

-     Notranji monolog 

Naš notranji monolog oblikuje naše počutje. Če razmišljamo o slabih stvareh, se težko počutimo prijetno in sproščeno. Na žalost  misli pogosto prihajajo nezavedno in nenadzorovano. Večina naših misli je namreč nezavednih in avtomatskih. 

Misli nas lahko spodbujajo, motivirajo  ter vodijo v lahkotnejše, bolj zadovoljno življenje.  Na drugi strani pa negativne misli prinašajo samoomejitve, anksioznost, nizko samopodobo, žalost in neprijetne občutke. 

Z negativnim notranjim monologom se lahko soočimo tako, da svojemu umu ponudimo čim več tistega drugega, bolj lepega, spodbudnega in pozitivnega govora. To naredimo lahko s pomočjo spodbudnih stavkov, pozitivnih afirmacij, humorja, vizualizacije in podobno. 

-     Tehnike globokega sproščanja 

Pomagajo nam, da smo bolj osredotočeni, lažje prepoznamo svoje misli ter odženemo stran pretirane skrbi. Ker skrbi pogosto povzročajo tudi telesne napetosti, nam tehnike sproščanja pomagajo pri sprostitvi mišične napetosti, zmanjšanju stresa ter umiritvi srčnega utripa in dihanja. 

Dolgoročno posvečanje eni izmed tehnik sproščanja, nam omogoči, da hitreje opazimo zaskrbljene misli, se lažje osredotočimo na dani trenutek, bolj realno pogledamo na situacijo in usmerimo pozornost v nekaj bolj prijetnega.  

-     Ohranjanje ravnovesja 

Dobro je da preusmerimo pozornost stran od skrbi in se usmerimo v  aktivnosti, ki nam prinašajo dobro počutje. Da se posvetimo hobijem ter počnemo stvari, ki jih imamo radi. Hkrati je dobro,da negujemo kvalitetne medsebojne odnose, saj smo ljudje družabna bitja,ki potrebujemo človeško bližino in povezanost. 

Ko krepimo območja, ki nas polnijo, se lažje soočamo z neprijetnimi občutki, svojo pozornost hitreje usmerimo v lepe stvari in se na splošno boljše počutimo. 

Zato je predvsem pomembno, da stremimo k lepemu pogledu na svet. Da se posvečamo drobnim, preprostim užitkom.  Opazimo stvari, za katere smo lahko hvaležni in negujemo tisto, kar nas polni in navdihuje. Ter da ne pozabimo na smeh, veselje in zabavo. 

Tako živimo življenje z manj skrbmi in predvsem z več lepimi in prijetnimi občutki. 

 

Poslušajte tudi ELLE pokdast s Kajo in Branko Strniša, kjer govorita tudi o tem, kako situacija s covid-19 vpliva na naše duševno zdravje in kako se spopasti s tesnobo.

Za več nasvetov in pomoč obiščite BRST Psihologija.

Napisala Kaja Strniša, diplomirana politologinja in magistrica komunikologije ter solastnica podjetja BRST psihologija.

Skupaj s psihologinjo in psihoterapevtko vedenjko kognitivne terapije Branko Strniša ljudem pomaga na poti do boljšega počutja, radosti in veselja.

Je ustvarjalka YouTube kanala in bloga BRSTOLOGIJA, kjer s svetom deli različne zanimivosti s sveta psihologije, duševnega zdravja in dobrega počutja.

Fotografija: Osebni arhiv

Preberite še: Žalovanje v času covid-19

Priporočamo tudi: Vse o žalovanju po splavu

 

 

Najbolj brano