Kaj se dogaja v Ukrajini in kako lahko pomagamo

25. 2. 2022
Kaj se dogaja v Ukrajini in kako lahko pomagamo (foto: Profimedia)
Profimedia

Potem ko je ruski predsednik Vladimir Putin včeraj začel invazijo na Ukrajino, so se protivojni demonstranti v mestih po vsem svetu zgrozili. Na tisoče Ukrajincev je zapustilo svoje domove in prečkalo meje na Poljskem, Madžarskem, Slovaškem in v Romuniji, da bi prišli na varno, medtem ko poročajo, da ruske enote napredujejo proti glavnemu mestu Kijevu.

Po tednih stopnjevane napetosti je skoraj 200.000 ruskih vojakov, zbranih na meji z Ukrajino, 23. februarja začelo obsežno vojaško ofenzivo, pri čemer so številni svetovni voditelji opozorili, da bi serija napadov lahko vodila v največji konflikt v Evropi po drugi svetovni vojni. Cilj napadov so bili številni ključni ukrajinski vojaški objekti - številni od njih se nahajajo v bližini nekaterih najbolj naseljenih mest v državi - in v prestolnici Kijev ter daleč naokoli so že poročali o več desetih smrtnih žrtvah.

Angleški premier Boris Johnson je v četrtek v spodnjem domu britanskega parlamenta napovedal "največji in najstrožji sveženj gospodarskih sankcij, kar jih je Rusija kdajkoli doživela" in poslancem dejal: "Ponosen sem, da je Velika Britanija storila vse, kar je v njeni moči, da bi Ukrajini pomagala pri pripravi na ta napad, in storili bomo vse, da ponudimo še več pomoči, ko bodo naši pogumni prijatelji branili svojo domovino."

Ameriški predsednik Joe Biden je v izjavi dejal, da so "molitve vsega sveta z ukrajinskim ljudstvom". "Predsednik Putin se je odločil za premišljeno vojno, ki bo prinesla katastrofalno izgubo življenj in človeško trpljenje," je nadaljeval. "Za smrt in uničenje, ki ju bo prinesel ta napad, je odgovorna samo Rusija, Združene države Amerike ter njihovi zavezniki in partnerji pa se bodo odzvali enotno in odločno. Svet bo od Rusije zahteval odgovornost."

Slovenski premier Janez Janša je izjavil: "Ruska federacija je zagrešila obsežno agresijo na demokratično, suvereno državo Ukrajino. Slovenci smo bili v podobnem položaju pred 30 leti. Zato vemo, kako se Ukrajinci danes počutijo. Zaradi tega naša izražena solidarnost, naše misli in molitve prihajajo iz srca,".

Zdi se, da je bil prvi krog napadov usmerjen na vojaško infrastrukturo, kar je v skladu s Putinovo (splošno neverodostojno) trditvijo, da je njegov cilj zgolj demilitarizacija države in s tem zatrtje vseh groženj ruski prevladi v regiji. Vendar pa mnogi napovedujejo, da bo njegov naslednji korak zavzetje Kijeva, s čimer bo poskušal prevzeti nadzor nad državo in njenimi spornimi mejami. Napadi predstavljajo zadnje poglavje v tem, kar mnogi že od začetka Putinovega vodenja ocenjujejo kot njegov končni načrt. Njegovo prepričanje, da sta usodi Rusije in Ukrajine neločljivo povezani, je bilo označeno za hudo nerazumevanje zgodovine, vendar bi lahko imelo resne posledice za prihodnost Evrope.

V nadaljevanju je predstavljen potek in posledice konflikta ter kako pomagati ranljivim Ukrajincem, ki so se znašli v navzkrižnem ognju.

Kako smo prišli sem?

Korenine ukrajinsko-ruske krize segajo vse do zgodb o izvoru obeh držav, pri čemer številni ruski nacionalisti, ki podpirajo Putina, navajajo posebno zgodovinsko vez, ki se je začela v antičnem svetu. Verjetno pa je še pomembnejše prepričanje konservativnih Rusov - zlasti tistih, ki delijo Putinovo nostalgijo po kulturnem vplivu države na vrhuncu Sovjetske zveze - da si Ukrajina po razpadu vzhodnega bloka leta 1991 nikoli ni zaslužila pravice do samouprave.

V zadnjih dveh desetletjih so napredni ukrajinski politiki izrazili svoje ambicije, da bi postali del Nata in Evropske unije, ki ju Putin in njegova kohorta vidita kot eksistencialno grožnjo ruski prevladi v regiji, in prek državne propagande trdijo, da gre za podel poskus Zahoda, da bi ustrahoval Rusijo ali se vmešaval v njene zadeve. Medtem ko so napetosti med državama že prej izbruhnile v vojaški spopad - predvsem po odstavitvi nekdanjega predsednika Viktorja Janukoviča, ki ga je podpirala Rusija, leta 2014, zaradi česar so si Rusi priključili Krim - se je nevarnost vojne začela bolj dramatično stopnjevati, ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski septembra 2020 odobril varnostno strategijo, ki bi državi utrla pot do članstva v zvezi Nato, kar je povzročilo ostre očitke Putina. Od lanske pomladi se je na meje Ukrajine preselil stalen tok ruskih vojakov, ki izvajajo vojaške vaje in občasno sodelujejo v spopadih na meji.

Kaj se je zgodilo ta teden, da so se napetosti povečale?

V ponedeljek je Putin uradno priznal sporni vzhodni ukrajinski regiji Doneck in Luhansk kot republiki. Biden je to označil za "začetek ruske invazije v Ukrajino", kar je bilo na splošno razumljeno kot znak, da se pripravlja obsežna invazija. Po neuspešnih prošnjah Zelenskega in Varnostnega sveta ZN Rusiji je Putin ob zori v četrtek zjutraj sprožil vrsto raketnih in letalskih napadov na več deset vojaških položajev po Ukrajini, kmalu zatem pa je sledil še drugi val.

Kaj želi Putin?

Ena od najbolj zavajajočih lastnosti Vladimirja Putina je, da je skoraj vedno pripravljen odkrito izraziti, kakšni so njegovi končni cilji, redko pa, kako - ali zakaj - jih želi doseči. V oddaji, ki jo je včeraj namenil ruskemu narodu, kjer so njegovo napoved "posebne vojaške operacije" v Ukrajini mnogi razumeli kot vojno napoved, je Putin kot primer hinavščine navedel zgodovinski kontekst ameriškega posredovanja na Bližnjem vzhodu in hkrati izjavil, da se bo vsaka tuja država, ki se bo poskušala vmešati v konflikt, soočila s "posledicami, kakršnih še niste videli". (Mnogi so to razlagali kot grožnjo z morebitnim jedrskim orožjem.)

Putin si že od začetka svoje politične kariere prizadeva, da bi Ukrajino vrnil v rusko vplivno območje, pri čemer redno navaja svoje prepričanje, da sta bili vedno en narod in da so Ukrajino med razpadom Sovjetske zveze pokvarile zahodne sile ter se obrnila proti svojim zgodovinskim zaveznikom. (Nedavne javnomnenjske raziskave kažejo, da večina Ukrajincev podpira čezatlantsko vojaško zavezništvo z Zahodom). Zdi se, da Putina za invazijo vodita tako sentimentalni nacionalni ponos in zgodovinski revizionizem kot kakršne koli oprijemljive koristi, ki bi jih lahko dosegel z dostopom do ukrajinskih virov kot države.

Kaj sledi?

Čeprav mnogi ne želijo napovedati naslednjih korakov v krizi, ker se bojijo, da bi katastrofizirali to, kar je že tako ali tako tragedija, je verjetno, da se bo konflikt še stopnjeval. Četrtkovi napadi so jasno pokazali, da Putin ne namerava zgolj priključiti spornih obmejnih regij, temveč da želi napadati Ukrajino kot celoto. Nekateri napovedujejo, da je njegov glavni cilj strmoglaviti sedanje vodstvo in namesto njega vzpostaviti "marionetni režim", ki bo naklonjen ruskim interesom.

Vendar ni verjetno, da bo Zahod začel fizični oboroženi spopad, obstaja pa velika verjetnost, da bo ta spopad začel novo dobo kibernetskega vojskovanja. Pričakuje se, da bodo države članice G7 in njihove zaveznice uvedle tudi številne gospodarske sankcije. Te bi lahko segle tako daleč, da bi vplivale na Putinovo osebno premoženje in premoženje njegovih najtesnejših sodelavcev, od katerih imajo mnogi veliko premoženja in naložb v državah, kot sta ZDA in Združeno kraljestvo, ki odločno nasprotujejo ruskemu posredovanju. Ali bodo ta diplomatska prizadevanja kakor koli pripomogla k deeskalaciji krize, še ni znano.

Kako lahko pomagamo?

Pred ruskimi veleposlaništvi v večjih mestih po vsem svetu so že začeli potekati veliki protesti in demonstracije v podporo ukrajinski pravici do neodvisnosti, še več pa naj bi jih bilo ta konec tedna. Kar zadeva zagotavljanje konkretne podpore razseljenim ali ranljivim skupnostim na terenu v Ukrajini, pa si številne nevladne organizacije in organizacije že dejavno prizadevajo zagotoviti hrano, zatočišče in medicinske pripomočke za civiliste, ki jih je prizadela kriza.

Neodvisna ukrajinska digitalna stran z novicami v angleškem jeziku The Kyiv Independent je pripravila koristno mini spletno stran. Na spletni strani so zbrani številni viri, iz katerih je mogoče izvedeti več o krizi, in izbor preverjenih dobrodelnih organizacij, ki prosijo za donacije, vključno z organizacijo Voices of Children, ki se ukvarja z otroki, prizadetimi v vojni v vzhodni Ukrajini. Center za krizne medije v Ukrajini medtem ponuja številne alternativne načine za podporo prizadevanjem države, da se upre invaziji, vključno s podporo bojkotom, udeležbo na lokalnih shodih in kontaktiranjem svojih političnih predstavnikov.

Fotografije: Profimedia

Preberite še: 6 ukrajinskih modnih znamk, ki jih morate poznati in podpreti

Priporočamo tudi: 5 žensk, ki so se borile za neodvisnost Ukrajine

Novo na Metroplay: Vloga sodobne ženske | Urška Draž in Sonja Šmuc