Desetletja je dieta, ki vključuje malo maščobe in veliko ogljikovih hidratov, veljala za sveti evangelij. Zdaj pa znanost meni drugače. Čemu naj torej verjamemo? In kaj naj sploh jemo?
Rebecca Newell je verjetno preizkusila že vse obstoječe diete: 21-dnevno dieto brez sladkorja, alkalno dieto, občasni post in nekaj, čemur sama pravi 'dieta brez majhne hrane', s katero se je 30 dni (neuspešno) poskušala izogniti kakršnikoli hrani, manjši od kovanca za 20 centov.
Dolgih 15 let, preden je izmenično preizkušala vse te diete, kot bi menjala umazane nogavice, pa je 41-letna dekanka sledila le enemu načrtu – nizkokalorični dieti. Namesto zrezkov je izbirala velike krožnike testenin, v shrambi je imela polno nizkokaloričnih solatnih prelivov in uspešno se je izogibala avokadu. Preizkusila je celo 'dieto gumijastih medvedkov', mož jo je vozil v kino, kjer se je prepuščala izbiri lizik brez maščob. In vse to je začasno delovalo ... Rebecca, ki je visoka 168 centimetrov, je res izgubila 20 kilogramov, vendar je vse kilograme tudi hitro pridobila nazaj. »V neparnem letu sem izgubila kilograme, vsako parno leto pa jih pridobila nazaj.« Da se je lahko prilagajala tem spremembam, je imela v omari pospravljene obleke od številke 34 do 44.
Prva je priznala, da je bil njen obsesivni pristop ekstremen in zelo nezdrav. Ampak zanjo – kot za milijone drugih žensk po vsem svetu – so serijske diete poskusi iz obupa znebiti se odvečne teže. »Ideja o nizkokalorični hrani je bila tako vgrajena v moje možgane, da se je je bilo zelo težko znebiti. Nekako nisem mogla verjeti, da je bolje pojesti zrezek kot rogljiček. In po vsem tem ne zaupam nobenemu 'strokovnjaku' več. Izgubo lastne teže moram doseči sama.«
Že desetletja strokovnjaki za zdravje, nutricionisti in zdravniki vztrajajo, da je nizkokalorična dieta ključ do dolgega, zdravega življenja, mi pa jih poslušamo in jim sveto verjamemo. S kančkom krivde žvečimo praženi krompir in trpimo limonino prečiščevalno dieto – deset dni limonine vode, obogatene z mešanico javorjevega in palmovega sirupa. In kakšen je po vseh teh mučnih preizkusih rezultat? Skozi leta prehranske zmede se Slovenija uvršča med države, kjer se več kot 25 odstotkov prebivalstva sooča z debelostjo. Bolezen srca in ožilja, ubijalka, ki nas je po nizkokalorični poti tudi poslala, še vedno ostaja povzročiteljica smrti številka ena.
»Nizkokalorična dieta ne deluje,« pravi Nina Teicholz, avtorica uspešnice The Big Fat Surprise: Why Butter, Meat & Cheese Belong In A Healthy Diet (Veliko presenečenje: Zakaj maslo, meso in sir sodijo v zdravo dieto). Knjiga predstavi novo, sodobno dieto: manj ogljikovih hidratov in več maščobe, ki zmanjšuje ogljikove hidrate. Gre za dobre maščobe, tiste, ki jih vsebujejo avokado, mleko, meso in sir. Transmaščobe so umetno ustvarjene s pomočjo industrijskih procesov, ki pretvorijo olja v trdne snovi, in so vsekakor nepriporočljive za zdravje. Nina, ki je za svojo knjigo porabila kar devet let raziskovalnega dela, je očitno opravila svojo domačo nalogo. In delček nas si želi, da ima prav. Pa vendar se še vedno ne moremo popolnoma prepričati, da bi ji verjeli. Če so se znanstveniki res tako zelo in tako dolgo motili o nizkokalorični dieti, zakaj bi verjeli tokrat? Povrhu se zdi logično, da nas maščobe redijo ...
Po drugi strani pa je grozno poslušati o psihološkem učinku, ki ga je ta dieta imela še zlasti na ženske. Mojca se spominja, da se je med študijem prehranjevala s kosmiči, ker so vsebovali malo maščob. A namesto da bi hujšala, je opazovala svoje telo, kako se napihuje. »Redila sem se in redila, sploh ni delovalo,« pravi. »Mislila sem si, da se moram le še bolj potruditi. Danes se v spominu na to obdobje počutim prevarano. Zdržala sem leto in pol, ne da bi pojedla pol grama maščobe. Zdaj sem do teorij o prehranjevanju zelo zadržana, nezaupljiva, takšnim in drugačnim nasvetom preprosto ne podležem več.«
To je le ena izmed zgodb, ki ji slišimo znova in znova. Klementina, plesna učiteljica, je svoja dvajseta leta preživela večinoma ob jogurtih brez maščob, mleku brez maščob in nizkokaloričnem pecivu. »In prav takrat sem se najbolj zredila,« pravi. Posledično se je seveda tudi počutila zelo slabo, saj naše telo maščobe potrebuje, da absorbira vitamine, pa tudi zato, da pomaga živcem in možganom normalno delovati. »Če ješ samo hrano brez maščob, se hitro počutiš zelo šibkega.«
Najbolj glasen nasprotnik nizkokalorične diete je bil doktor Robert Atkins, ki je menil, da je ogromen zrezek z jajcem povsem zdrav obrok. Veliko strokovnjakov za zdravje je Atkinsovo dieto obsojalo (umrl je leta 2003, potem ko mu je spodrsnilo na ledu in se je udaril v glavo, čeprav krožijo govorice, da naj bi ga zadela srčna kap). Profesor Walter Willett z oddelka za nutricionizem na Harvardu meni, da je bil Atkins pogumen, saj je zagovarjal svoje teze kljub napadom zdravnikov, ki so gradili svoje kariere tako, da so ljudem na krožnike nalagali ogljikove hidrate.
Največja težava Atkinsove diete pa je bila v tem, da je temeljila na nezanesljivih dokazih, in ne na pravi znanosti. Zdaj vemo, da obstaja veliko dejavnikov, ki vplivajo na kopičenje kalorij v maščobnih celicah, vključno z genetiko, spanjem, stresom, telovadbo in, najpomembneje, hormonom inzulinom. Veliko ljudi zmotno verjame, da se ogljikovi hidrati preoblikujejo v sladkor, dejansko pa se dogaja sledeče: ko zaužijemo preveliko količino ogljikovih hidratov, se aktivira trebušna slinavka, ki proizvede večjo količino inzulina, ta pa potem povzroči, da naše telo veliko razpoložljive energije shranjuje v obliki maščob. Pretvorba ogljikovih hidratov v maščobo upočasni delovanje presnove, kar posledično vodi do tega, da naše telo porabi manj kalorij.
Za maščobo pa po novem velja, da nasičeni tip zvišuje tako LDL-holesterol (slabi holesterol) kot tudi HDL-holesterol (dobri holesterol). Nina Teicholz meni, da nam to med drugim pomaga, da se znebimo LDL-holesterola z arterijskih sten. Poleg tega je pionirsko delo znanstvenika, doktorja Ronalda Kraussa, pokazalo, da ni ves LDL-holesterol tako škodljiv. Obstajajo veliki delci, ki so neškodljivi, in majhni, gosti delci, ki povečujejo možnost srčne kapi. Nevarni LDL-holesteroli nastajajo, ko zaužijemo preveč rafiniranih ogljikovih hidratov, in ne meso in maslo, ki se ju tako bojimo.
»V nasprotju z ogljikovimi hidrati dobre maščobe potešijo tek in povečajo zalogo energije, saj jih telo porablja veliko bolj učinkovito kot sladkor,« pojasnjuje nutricionistka iz Sydneya, Jacqueline Alwill.
Leta 2003 je Evropska komisija za klinične preizkuse ugotovila, da imajo ljudje z visokim tveganjem za srčno kap kar 30 odstotkov manj možnosti, da to doživijo ob mediteranski dieti, ki vsebuje olivno olje, oreščke, fižol, sveže sadje in zelenjavo, ribe in zmerne količine pustega mesa, kot ob nizkokaloričnem prehranjevalnem režimu. Pravzaprav so bili rezultati tako prepričljivi, da je neodvisni odbor raziskavo zaključil zelo zgodaj, po le petih letih. Lani je bilo v študiji, ki jo je financiral ameriški nacionalni inštitut za zdravje, navedeno, da imajo ljudje, ki so pojedli manj ogljikovih hidratov – do 40 gramov na dan – in več maščobe (tudi nasičene), manj možnosti za bolezni srca in ožilja, izgubili pa so več telesne maščobe kot tisti, ki so sledili nizkokalorični dieti. Po besedah Nine Teicholz je bilo opravljenih kar 24 kliničnih preiskav, v katerih so primerjali nizkokalorične diete z dietami, ki vsebujejo malo ogljikovih hidratov, in vse so pokazale, da imamo veliko več možnosti izgubiti težo z dieto, ki vključuje malo ogljikovih hidratov.
In če želite še vedno slediti ideji o nizkokalorični dieti, vas bodo mogoče zanimale zadnje raziskave, ki vsekakor podpirajo dieto z malo ogljikovih hidratov. Ljudje, ki so zdravi in imajo normalno težo, lahko jedo meso, nekaj sira, veliko zelenjave, občasno tudi krožnik testenin. Ogljikovi hidrati niso prepovedani. Kljub temu pa je najbolje, da se izogibate belemu kruhu, sladkarijam in predelani hrani. Za ljudi, ki želijo izgubiti težo ali se borijo s sladkorno boleznijo ali boleznijo srca, je priporočljivo, da zaužijejo čim manj ogljikovih hidratov; pri tem morajo omejiti tudi vnos svežega sadja, vsaj za nekaj časa. In za konec še misel, ki se je moramo vsi zavedati: povsem mogoče je, da bodo čez deset let znanstvene raziskave ta nova dognanja potrdile ... ali pa jih bodo označile za zastarela in neučinkovita. Tako je še vedno edino zanesljivo, da jeste zmerno in po zdravi pameti!
Pripravila Petra Windschnurer
Preberite še: Trend: Kombinirajte belino in futuristično srebro!
Priporočamo tudi: Partnerstvo: 15 načinov, kako se izogniti konfliktom
Novo na Metroplay: Ajda Rotar Urankar in David Urankar iskreno o zakonu in težki življenjski preizkušnji