ABC ločevanja

Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, profesorica za klimatologijo na Univerzi v Ljubljani in podpredsednica v biroju medvladnega panela za podnebne spremembe v Ženevi, pravi: »Slovenija in Evropa se ogrevata bolj, kot naj bi se po izračunu svetovnega povprečja ogrevanja, saj se kontinenti hitreje in močneje ogrevajo. In Slovenija ni nič na boljšem, je v evropskem povprečju glede segrevanja, glede onesnaževanja pa še močno zaostaja za svojimi razvitejšimi sosedami.« Klemen Bergant iz Agencije RS za okolje dodaja: »Podnebne spremembe se ne dogajajo samo nekje daleč nekomu, temveč se dogajajo tudi nam, v Sloveniji. Na območju Sredozemlja se bo količina padavin še zmanjševala! «

Sprašujem se, koliko časa bo moja dežela še zelena, če ne bomo korenito spremenili navad. Zato ugašajmo luči, vozimo se z javnimi prevoznimi sredstvi, še bolje s kolesom, ne odpirajmo oken ob prižganih radiatorjih, ločujmo odpadke . .

Preveč smetimo!

Tedenska poraba povprečne družine v razvitih državah znese 4 steklene kozarce ali steklenice, 13 pločevink, 3 plastenke in 5 kg papirja in kartonske embalaže –

in v Sloveniji ni nič drugače. Vsak Slovenec povprečno pridela okoli 420 kg komunalnih odpadkov na leto. Od tega je odpadne embalaže približno 100 kg.

Dejstva

• Če odpadna embalaža konča na odlaga­lišču odpadkov, se pločevinka razkraja 200 let, plastenka 100 let, steklo pa več kot 1.000 let.
• Če se odpadna embalaža predela, lah­ko iz 350 pločevink izdelamo vrtni žar, iz 150 pa ročno kosilnico. Iz 50 plastenk pridobimo toliko surovin, da se lahko izdela vrtni sončnik, 1.600 plastenk pralnega praška pa zadostuje za manjši plavalni bazen.
• Za tono papirja je treba posekati 17 majhnih oziroma dve veliki drevesi. Kar 42 % proizvedene plastike na svetu se porabi za izdelavo plastične embalaže.
• Z recikliranjem steklenice v primerjavi s proizvodnjo nove prihranimo toliko energije, da zadostuje štiriurno gorenje 100-vatne žarnice.
• Večina steklenic vsebuje vsaj 25 % recikliranega stekla, saj se steklo lahko reciklira v celoti in neskončnokrat.
• 55 % v Evropi proizvedenega jekla je proizvedenega iz recikliranega železa. Produciranje jekla z reciklažo prihrani kar 75 ­% energije, ki je potrebna za celotno pro­izvodnjo.
• Deponije odpadkov povzročijo emisije približno 3 % evropskih toplogrednih plinov z oddajanjem metana, ki nastaja pri razpadanju biološko razgradljivih odpadkov. Z recikliranjem organskih odpadkov ali kompostiranjem, če imate vrt, lahko pomagate zmanjševati to težavo.

Pri vas ločujete?

Seveda. Prišlo nam je v kri in ugotovili smo, da stvar sploh ni tako zapletena kradljivka časa, saj tudi pokrovček s kumaričnega kozarca odstranimo en dva tri in ga odvržemo med kovine, kozarec pa seveda med steklo.

A prav to se mi zazdi velika težava vsakokrat, ko odlagam odpadke in vidim, kaj vse ljudje mečejo v posamezne zabojnike. Očitno še vedno vemo premalo, zato smo vam pripravili razpredelnico, ki jo lahko prilepite na vrata prostora, v katerem zbirate odpadke.

Ločeno zbiranje odpadkov je okolju prijazno.

• Z ločenim zbiranjem zagotovimo, da koristni odpadki končajo v predelovalni industriji in ne na odlagališču.
• Industriji vračamo surovine za proizvodnjo novih izdelkov.
• Varujemo dragoceni odlagališčni prostor (samo pomislite, kam z vsemi odpadki, ki dnevno nastajajo v gospodinjstvih).
• Ohranjamo naravne vire.
• Varujemo naravo.

(Vir: Okoljsko raziskovalni zavod)

Da bo odpadkov čim manj:

• Ob nakupu se odločite za embalažo, ki jo je mogoče vključiti v reciklažo.
• Uporabite večkrat uporabno embalažo.
• Prednost dajte izdelkom oziroma embalaži iz naravnih surovin.
• Informirajte se o okolju prijaznih alternativnih izdelkih.
• Kupujte toliko, kot res potrebujete.
• Kupljeno blago previdno skladiščite.
• Primerno vzdržujte svoje aparate.
• Pred uporabo preberite navodila za uporabo izdelka, napačna uporaba lahko namreč vaš izdelek spremeni v odpadek.
• Izogibajte se izdelkov, ki so nevarni in je z njimi treba previdno ravnati.<

(Vir: Okoljsko raziskovalni zavod)

• Količine odpadkov, ki končajo na odla­gališču, lahko v veliki meri zmanjšamo tudi tako, da natančno ločujemo odpadke in jih odlagamo v namenske zabojnike.

Kaj nastane iz odpadne embalaže?

• Odpadna embalaža je lahko pomemben vir sekundarnih surovin, ker je praviloma izdelana iz kakovostnih materia­lov. Če jo ustrezno predelamo v sekundarno surovino, lahko tako dobljeni material še enkrat uporabimo za različne izdelke.
• Iz plastične embalaže izdelujejo: ohišja za svinčnike, vžigalnike, različne cevi, vrečke, cvetlične lončke, stikala, vetrovke, vrtne garniture (stole, mize).
• Iz odpadnega papirja nastajajo različni papirnati izdelki: zvezki, knjige, učbeniki, časopisi, fascikli, ovitki knjig . .
• Iz odpadlega stekla nastajajo novi stekleni predmeti vseh vrst.
• Iz lesenih embalaž naredijo: sekance, vlaknenke, lesne brikete, ki se v gospodinjstvih uporabijo kot gorivo (biomasa) za ogrevanje.
• Iz zbranih bioloških odpadkov nastane kakovosten kompost.
• Iz odpadnega jedilnega olja izdelajo biogoriva.
• Iz tekstilnih odpadkov in starih oblačil izdelujejo preje, polnila, izolacijo, čistilne krpe, tudi oblačila.
• Odpadno elektroniko ločijo na posamezne komponente in odpeljejo na reciklažo.

Še vedno premišljujete, ali bi ločevali ali ne?

In se izgovarjate, da komunala tako ali tako vse odpadke strese na isti kup?

Na ministrstvu za okolje in prostor pravijo: »Praznjenje zabojnikov (s plastiko, plastično in kovinsko embalažo, stekleno embalažo ter papirjem, kartonom in kartonsko embalažo) poteka ločeno. Izvajalec lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki slednje sortira in preda ustrezni družbi za ravnanje z odpadki oziroma predelovalcem odpadkov.«

Če ne verjamete, pobrskajte po spletu in poiščite predelovalce odpadkov – le kaj bi predelovali, in to vsako leto več, če ne bi bilo ločenih odpadkov? !

ABC ločevanja odpadkov

• Embalaže različnih oblik popolnoma iztočimo.
• Če jih, preden jih oddate v zabojnik, dlje časa hranite v stanovanju, je priporočljivo, da jih po izpraznitvi izperete z vodo, da ne bodo oddajale vonja.
• Embalažo sploščimo tako, da zavzame čim manj prostora med hranjenjem v stanovanju in na ekološkem otoku.
• Iz embalaže iztisnemo zrak, nato pa pokrovček zapremo, da obdrži stisnjeno obliko.
• V zabojnik zbiralnice lahko oddamo samo popolnoma izpraznjeno odpadno embalažo.

1. Embalaža

V zabojnik za embalažo sodijo:

• plastenke pijač in živil
• plastični kozarci in lončki
• plastične vrečke in folije
• embalaža za tekoča živila
• embalažna plastika živil in čistil
• plastična posoda
• zaboji za sadje in zelenjavo
• pločevinke živil in pijač
• pločevinke za alkoholne in brezalkoholne pijače
• konzerve iz prehrambne industrije
• kovinski pokrovi steklenic in kozarcev za vlaganje ter druga kovinska embalaža iz prehrambne industrije, ki so ji odstranjeni vsi nekovinski predmeti

V zabojnik za plastiko NE sodijo:

• onesnažena plastika
• plastika, kombinirana z drugimi materiali
• plastična embalaža nevarnih snovi ali njihovi ostanki (motornih in druge vrste mineralnih olj, sredstev za zaščito rastlin – pesticidi, barve, laki, redčila . . )
• kosovni plastični predmeti (otroške igrače, polomljeni plastični stoli . . )

2. Papir

V zabojnik za papir sodijo:

• kartonska embalaža in lepenka
• ovojni papir in papirnate nakupovalne vrečke
• časopisi, revije, zvezki, knjige
• prospekti, katalogi
• pisemske ovojnice, pisarniški in računalniški papir
• zvezki, knjige, brošure
• drugi izdelki iz papirja in kartona

V zabojnik za papir NE sodijo:

• embalaža za tekoča živila (mleko, smetana, sokovi, čaj, voda in druge brezalkoholne pijače, paradižnikova mezga, mehčalec za perilo . . )
• z živili pomazana ali prepojena (jedilno olje, druge tekočine in ostanki živil) papirnata in kartonska embalaža (pladnji, kozarci in skodelice za enkratno uporabo, embalaža globoko zmrznjenih živil in jedi, papirnat jedilni pribor . . )
• samokopirni, povoščeni in plastificirani
• papir
• staniol papir in celofan natron vreče lepil, cementa, apna, krmil . . sipkih izdelkov
• tapete
• higienski papir (papirnate brisače, prtički, robčki . . )
• zelo umazan ali z drugimi materiali (folije, kovine, povoščeni papir) kombiniran papir
• celofan

3. Steklo

V zabojnik za steklo sodijo:

• vse vrste praznih in čistih steklenic (živil, pijač, kozmetike in zdravil)
• kozarci za konzerviranje

V zabojnik za steklo NE sodijo:

• okensko, avtomobilsko in drugo ravno steklo
• ogledala, kristalno steklo in steklo zaslonov za računalnike
• steklo svetil (steklo neonskih, halogenskih in žarilnih žarnic, stekleni senčniki svetil)
• pleksi steklo, karbonsko steklo in druge vrste stekla iz umetnih mas
• laboratorijsko in drugo ognjevarno steklo
• keramika, porcelan, kamenje, glina . .

4. Biološki odpadki

V zabojnik za biološke odpadke sodijo:

• kuhinjski odpadki – surovi ostanki hrane
• vrtni odpadki
• papirnate vrečke
• manjši leseni odpadki

V zabojnik za biološke odpadke NE sodijo:

• odpadno jedilno olje
• večji leseni odpadki (zaboji, palete)
• plastične vrečke (biološke odpadke zavij­te v časopisni papir ali papirnate vrečke, v bolje založenih samopostrežnih trgovinah in drogerijah lahko kupite tudi namensko embalažo – papirnate vrečke – za biološke odpadke)

Ločujemo pa lahko tudi druge odpadne snovi (na vaši upravni enoti vam bodo povedali, kje so zbirni centri za posamezne odpadke, ter vam sporočili datume odvoza kosovnih in nevarnih odpadkov):

V zabojnik za kovine sodijo:

• pločevinke za alkoholne in brezalkoholne pijače
• konzerve iz prehrambne industrije
• kovinski pokrovi steklenic in kozarcev za vlaganje ter druga kovinska embalaža iz prehrambne industrije, ki so ji odstranjeni vsi nekovinski predmeti

V zabojnik za kovine NE sodijo:

• onesnažena kovina
• kovinska embalaža nevarnih snovi

V zabojnik za les in leseno embalažo sodijo:

• odpadne palete
• leseni zaboji
• druga lesena embalaža

V zabojnik za les NE sodijo:

• onesnažen les
• odpadki z vrtov

Tekstilni odpadki in odpadna elektronika

Med tekstilne odpadke sodijo stara oblačila, krpe, brisače, rjuhe . .

Med odpadno elektroniko sodijo pokvarjeni televizorji in zasloni, računalniki in radijski sprejemniki.

V posodo za zbiranje odpadnega jedilnega olja sodi: olje, ki nastane kot odpadek pri cvrtju v gospodinjstvih

V posodo za zbiranje olja NE sodijo: ostanki hrane in drugi odpadki, ki nastanejo v gospodinjstvih

Nevarni odpadki

Med nevarne odpadke sodijo: baterije, kartuše, tonerji, akomulatorji, pesticidi, zdravila, laki in barve, odpadna motorna olja in kemikalije, ki jih lahko pustite v zbirnih centrih izvajalcev lokalne javne službe ravnanja z odpadki, v zbiralnicah nevarnih frakcij, premični zbiralnici nevarnih odpadkov ali v zbirnih centrih, če so urejeni kot zbiralnice nevarnih frakcij. Nekatere od teh odpadkov zbirajo tudi v določenih trgovinah, v Merkurju imajo na primer zelen zabojček ob blagajni za rabljene baterije, če vaš otrok obiskuje eko šolo, pa naj omenjene odpadke nese v šolo, kjer jih bo skupaj s sošolci razvrstil med nevarne odpadke – tako se boste znebili starih baterij ali kartuše in obenem pripomogli k ozaveščanju otrok.

V zabojnik za mešane komunalne odpadke sodijo odpadki, ki jih nismo razvrstili v nobeno od zgoraj naštetih skupin. Odpadke, ki končajo v tem zabojniku, deponirajo na odlagališču. Preden jih vgradijo v telo odlagališča, jih natančno pregledajo.

Estefanía Luky je v okviru projekta Ustavimo agresijo proti zemlji: koledar 3/2002 pozirala fotografu Jaumeu De Laiguana.

Petra Kocjančič

Fotografiji: J. De Laiguana

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc