Nove raziskave kažejo, da je tinitus tesno povezan s kakovostjo spanja in delovanjem možganov med nočnim počitkom.
Zvonenje v ušesih (tinitus) prizadene približno 15 % svetovnega prebivalstva. Gre za neprijetno stanje, pri katerem posameznik sliši zvoke, kot so brnenje ali piskanje, čeprav zunanji vir tega zvoka ne obstaja. Pogosto se pojavi skupaj z izgubo sluha.
Zvonenje v ušesih ni le nadležno, ampak lahko resno ogrozi duševno zdravje, zlasti če traja več mesecev ali let, kar vodi v stres, anksioznost in celo depresijo. Trenutno za ta pojav zdravilo ne obstaja, zato je vsaka nova ugotovitev, ki bi pripomogla k razumevanju in zdravljenju, izjemno dragocena za milijone ljudi.
Eno zanimivejših področij raziskovanja tinitusa je spanec - obstaja več razlogov, zakaj je povezava med tinitusom in spanjem pomembna.
Tinitus in »fantomsko« zaznavanje
Tinitus velja za »fantomsko zaznavo« – pojav, ko možgani zaznavajo zvoke, vonje ali slike, ki v resnici ne obstajajo. Večina ljudi doživlja tovrstne zaznave le med spanjem, pri ljudeh s tinitusom pa so ti zvoki prisotni tudi v budnem stanju.
Tinitus vpliva tudi na možgansko aktivnost, predvsem na regije za sluh, ki so pogosto preveč aktivne. Te regije so dejavne tudi med spanjem, zlasti v fazah globokega spanca, kar dodatno kaže na povezavo med tinitusom in spanjem.
Kaj se dogaja v možganih med spanjem?
Med spanjem možgani prehajajo skozi več faz, ena najpomembnejših pa je globoki spanec. V tej fazi možgani ustvarjajo ritmične valove, ki se širijo med regijami in omogočajo, da se nevroni obnovijo, telo pa si zares spočije.
Zanimivo je, da imajo deli možganov, ki jih najbolj uporabljamo čez dan (za gibanje, vid itd.), najizrazitejšo aktivnost tudi med globokim spanjem. Včasih pa nekatere regije ostanejo hiperaktivne, kar se dogaja npr. pri ljudeh, ki hodijo v spanju.
Enako bi se lahko dogajalo pri ljudeh s tinitusom – nekateri deli možganov ostanejo »budni«, medtem ko ostalo telo spi. To bi lahko razložilo, zakaj ti ljudje pogosteje trpijo za motnjami spanja, kot so nemiren spanec in nočne more.
Opazili so tudi, da ljudje s tinitusom preživijo več časa v plitvem spancu. Preprosto povedano – tinitus moti vstop možganov v globoko spanje, kar vodi v slabšo kakovost počitka.
Lahko globok spanec »utiša« tinitus?
Nekatere raziskave kažejo, da globok spanec pri osebah s tinitusom ni popolnoma moten. To nakazuje možnost, da prav v tej fazi možgani uspejo potisniti ali »utišati« zvonjenje v ušesih.
Razlog za to je morda v vedenju nevronov: po daljšem obdobju budnosti nevroni preidejo v počasnovalovni način, da si opomorejo. Več kot je takih nevronov, večja je verjetnost, da se celotna možganska regija umiri. Pri osebah s tinitusom bi to lahko vplivalo tudi na preveč aktivna področja, ki ustvarjajo fantomske zvoke.
Počasnovalovna aktivnost poleg tega »prekine povezave« med različnimi deli možganov, kar pomeni, da hiperaktivne regije težje vplivajo na druge dele, zato je tudi spanec mirnejši.
Spanec in trajanje tinitusa
Spanje igra pomembno vlogo tudi pri spominu, saj spodbuja spremembe v povezavah med nevroni. Raziskovalci verjamejo, da te spremembe morda prispevajo k temu, da tinitus vztraja, tudi potem ko sprožilec (npr. poškodba sluha) izgine.
Zato je pomembno, da bodoča raziskovanja posvetijo več pozornosti temu, kako se tinitus spreminja med spanjem – saj bi to lahko razkrilo, kako možgani uravnavajo njegov intenzivnost.
Zdravljenje tinitusa preko spanja?
Ker vemo, da se intenzivnost tinitusa spreminja tekom dneva, bi raziskave o tem, kaj se dogaja med spanjem, lahko odprle vrata novim terapijam.
Na primer: obstajajo metode, ki spodbujajo globok spanec, kot je t. i. omejitev spanja – pacientom svetujejo, naj gredo spat le takrat, ko so zares zaspani. Na ta način se poveča intenzivnost globokega spanca, kar bi lahko pozitivno vplivalo na tinitus.
Čeprav globok spanec velja za ključnega, imajo tudi druge faze spanja (npr. REM faza) specifične možganske vzorce. Prihodnje raziskave bi lahko spremljale možgansko aktivnost v različnih fazah spanja in v povezavi s tinitusom – kar bi še dodatno osvetlilo povezavo med obema pojavoma.
Če se izkaže, da možgani med spanjem naravno blažijo simptome tinitusa, bi to lahko spremenilo pristop k zdravljenju tega trdovratnega stanja, piše Science Alert.
