Ali ima uporaba interneta dejanske kognitivne učinke na možgane?
Digitalna doba in družabna omrežja še naprej revolucionarno spreminjajo človeštvo! Znanstveniki že nekaj let preučujejo kognitivne učinke interneta, zlasti škodljive učinke na telo. Infobesednost, algoritmi, filtrirni mehurčki, prekomerna stimulacija ... Obstaja veliko mehanizmov za trajno spreminjanje naših vzorcev digitalne potrošnje. Toda kakšen je njihov dejanski vpliv na možgane? Ogledali smo si vzročne povezave med upadanjem kognitivnih sposobnosti človeštva in današnjo uporabo digitalne tehnologije.
Preberite še:
- Pozabite malo črno obleko, to je eleganten stajling, v katerem Nicole Kidman izžareva prefinjenost in moč
- Modni videz, ki pritiče prvi dami: Melania Trump v izvirnem zimskem plašču s kontrastnim ovratnikom
Ali ima uporaba interneta dejanske kognitivne učinke na možgane?
Kognitivni upad, ki sproža vprašanja
Da bi ugotovili, ali družbena omrežja in na splošno digitalna potrošnja prispevajo k otopelosti človeške rase, moramo najprej upoštevati dve stvari. Prva je nenehno naraščanje časa, ki ga ljudje preživijo pred zasloni. Te poučne številke jasno kažejo, da ljudje vse več časa preživijo na telefonih in da jih postopoma vključujejo v svoje bralne reflekse. Zato papir nadomešča zaslon, pisalo pa računalniška tipkovnica.
Obstaja tudi drugo poučno dejstvo: nenehno upadanje splošne ravni IQ v družbi. Zgodovinsko gledano je vsaka nova generacija do preloma tisočletja vedno presegla svojo predhodnico v smislu intelektualne uspešnosti. Od takrat je krivulja uspešnosti iz generacije v generacijo vztrajno padala, kar je leta 2020 ponovno potrdila ameriška študija v reviji The Journals of Gerontology. Pravzaprav začetek upadanja kognitivnih sposobnosti v 21. stoletju sovpada s postopnim prihodom interneta v istem času. Čeprav je treba to vzajemnost ovrednotiti, saj so meritve inteligenčnega količnika vse manj primerne za merjenje inteligence novih generacij, se ob tem porajajo številna vprašanja, med drugim tudi zato, ker spodbuja morebitno vzročno-posledično povezavo med zaslonom in otopelostjo ...
Opazovani dejanski učinki
Leta 2008 je Nicolas Carr objavil članek z naslovom Ali nas Google dela neumne? V njem je ameriški avtor opisal svoje težave pri koncentraciji in vsakodnevnem branju zapletenih del, kot da mu je pojem poglobljenega branja izginil iz glave. Vendar vemo, da so možgani plastični in prilagodljivi ter se postopoma prilagajajo okolju. Digitalne tehnologije, ki so postale nenadomestljive, so učinkovito spremenile naše kognitivne funkcije, kot je na primer orientacija v prostoru, ki je postala težja zaradi sistema GPS, ki nam zdaj določa lokacijo stvari. Enako velja za način branja in pomnjenja informacij. Leta 2000 so britanski raziskovalci obnovili podatke o branju iz javnih računalnikov Britanske knjižnice in ugotovili, da ljudje ne berejo več člankov od besede do besede, temveč s klikanjem od povezave do povezave.
Ta način pridobivanja informacij, ki ni več branje, temveč dekodiranje, je znan kot „mrežno branje“ in je še en dokaz kognitivnih sprememb, ki jih v možganih povzroča digitalna tehnologija. Zadnja ugotovitev: kronična izguba pozornosti pri novih generacijah. Microsoftova študija je pokazala, da so bili ljudje leta 2017 pozorni 8 sekund, da so dnevno prejeli povprečno 40 sporočil, od katerih jih 89 % takoj preberejo, da so bili med delom neprekinjeno pozorni le 12 minut in da so nazadnje potrebovali 23 minut, da so se vrnili k nalogi, s katero so se ukvarjali.
Sklep je jasen: človekova pozornost postaja zaradi digitalizacije vsakdanjega življenja vse bolj razpršena, kar le še malo bolj potrjuje kognitivni upad človeštva.
Ugotavljanje kognitivne otopelosti v perspektivi
Kognitivna preobrazba, ki jo prinašata internet in digitalna tehnologija, ni samo slaba novica! Mlajše generacije so na primer pri razpršitvi pozornosti razvile večje sposobnosti za večopravilnost kot starejše generacije. To še posebej velja za igralce videoiger, ki so še bolj večopravilni kot drugi, saj lahko hkrati nadzorujejo tok različnih informacij. Digitalna tehnologija v naših možganih sprosti prostor za nove kognitivne sposobnosti. Filozof Michel Serres je prepričan, da nas bo internet naredil bolj inteligentne, saj nam z avtomatizacijo dolgočasnih opravil (na primer pisalni stroj, ki se je spremenil v stran v Wordu) sprosti roke za druge stvari: Intelektualno delo se ne more več ponavljati; človek je zdaj obsojen na inteligenco. (...) Ostajata nam iznajdljivost in inovativnost.
Podobno lahko padec ravni inteligenčnega količnika sicer razložimo s povečanjem časa, ki ga preživimo pred zasloni, vendar lahko upoštevamo tudi druge argumente, kot so naraščajoče onesnaževanje okolja, endokrini motilci, slabša kakovost spanja itd.
Na vprašanje "Ali smo zaradi interneta in družbenih omrežij neumnejši?" je torej treba odgovoriti s kategoričnim da, saj so ti tehnološki dosežki človeštvu pomagali tudi pri razvoju v pozitivno smer. K temu vprašanju se bomo morali vrniti v prihodnjih letih, ko bodo raziskovalci lahko izmerili kognitivni vpliv prihoda umetne inteligence na možgane!
