Včasih obupavam nad resnico, kaj je dobro jesti in kaj ne, in iz upora pojem še en čokoladni rogljič.
Teorij o zdravi prehrani je toliko, da človeka kar mine, najhuje pa je, da druga drugo pogosto izključujejo oziroma zanikajo. Mleko je zdravo, mleko ni zdravo, pira je super, pira ni dobra, saj vsebuje gluten ... Človek bi včasih res najraje zamahnil z roko, jedel, kar mu pride pod roke in si mislil svoje. Dokler ga seveda ne bi po tej isti roki udarilo zdravje ...
Hkrati pa sama, če ne jem kakovostno, nisem kos niti izzivom vsakdana. Če ne dobim vase pravega goriva, se dobesedno ustavim – ne funkcioniram, nimam energije, utrujena se vlečem skozi življenje. Teden, ko sem v službi najbolj pod stresom in včasih za tolažbo goljufam s sladkarijami ali celo Mc'dobrotami, me stane res veliko. Davke plačujem z neučinkovitostjo, nezbranostjo, slabo kožo in lasmi ... Zakaj potem to sploh počnem? Zakaj škodim sama sebi?
Verjetno tudi zato, ker sem sita vseh teh nasvetov o zdravi prehrani, ki v meni povzročajo čisto zmešnjavo in prebujajo upornico. Tako podležem prvemu 'padcu sladkorja' in že sem v začaranem krogu: slabo počutje, tolažba s prazno hrano, kila gor ali dve, nič energije, še slabše počutje, čokolada 'za srečo', pa slaba vest, še slabše počutje ... Rada bi le preprosto resnico o tem, kaj naj jem, da se bom v redu počutila, da bom zdrava, v formi, polna energije in da bom takšna tudi ostala.
V zadnjih desetletjih, ko je preventiva končno našla svoje mesto v naši zavesti, ko edina skrb za zdravje ni več to, katera zdravila bomo jemali, temveč premislek, kaj bomo naredili, da sploh ne bomo zboleli, ljudje iščemo rešitve v splošnih prehranskih nasvetih in različnih dietah. Tu pa je prišlo do zapletov, saj različni strokovnjaki trdijo različne stvari, mi pa ne vemo več, komu verjeti. V preteklosti se je na primer na veliko govorilo o škodljivosti živalskih maščob, ki jih je treba na svojem jedilniku čim bolj omejiti, potem pa se je ta trditev izkazala za napačno.
Promoviralo se je uporabo rastlinskih olj in margarin pri pripravi jedi, ki so, kot vemo zdaj, bolj škodljive, saj pri segrevanju nastajajo nevarne hidrogenirane (trans)maščobe. Številni ljudje se tako še danes bojijo maščob kot hudič križa, pri tem pa pozabljajo na sladkor, ki je veliko bolj nevaren in je eden izmed glavnih vzrokov za številne bolezni sodobnega časa.
Marsikdo tudi ne ve, da je še bolj kot običajni sladkor škodljiv fruktozni sirup – njegove odvečne količine se namreč pretvarjajo v maščobo; ker fruktoza ne vpliva na dvig inzulina, pa paradoksalno tudi ne daje občutka sitosti. In tako je škatla piškotov lahko v trenutku prazna ... Česa vsega ne vemo in kaj napačno mislimo?! Kako naj bo preventiva potemtakem učinkovita?
Ob vseh teh trditvah pa večinoma pozabljamo najpomembneje: da smo si ljudje med seboj različni, da ni vse za vsakogar. Genetska zasnova in način življenja sta bistveni zadevi, po katerih se razlikujemo, in prav zato tudi v prehrani ne more za vsakogar veljati isto. Hočete navaden primer? To je lahko kar navaden jogurt, ki na primer ne ustreza osebam, preobčutljivim za laktozo.
Teh je v Evropi okoli 20 odstotkov, vendar številni tega dejstva sploh ne poznajo, zato jih mučijo prebavne motnje, če ne kaj hujšega. Ali pa kava, ki jo obožujem, a se zadnje čase sprašujem, ali mi prijata le njen vonj in ideja rituala ali v resnici tudi njen učinek na moje počutje. Pogosto mi namreč po njej kot noro razbija srce, obide me rahla slabost, zato me je začelo mučiti vprašanje – ali medtem ko se danes družim v kavarni ob še eni skodelici kave morda vplivam na tveganje za zaplete, povezane s povišanim krvnim tlakom v prihodnosti?
Prijateljica, ki sedi ob meni in ji kava pomaga k boljšemu razpoloženju, trpi za prenizkim krvnim tlakom, zato ji verjamem, ko reče, da kava res blagodejno odpihne njen glavobol in občutek zaspanosti ... Očitno sva si različni.
In res gre povsem preprosto za to, da je moje telo drugačno od prijateljičinega in da mi posledično seveda ne ustrezata enaka hrana in pijača kot njej. Moj 'stroj' drugače predeluje hranila, se drugače odziva na določeno vrsto hrane, drugače deluje ...
O tem sem vprašala nutricionista, ki mi je povedal, da se ljudje zaradi razlik v genetskem zapisu dokazano različno odzivamo na vnos maščob in ogljikovih hidratov ter smo različno podvrženi povišanemu holesterolu, prekomerni telesni teži, šibkim kostem ... Nekateri na primer trpijo za genetskim pomanjkanjem encimov za razstrupljanje, zato jih prosti radikali toliko bolj uspešno 'napadajo', drugi so izpostavljeni pomanjkanju določenih vitaminov in mineralov, vse to pa vpliva na kakovost njihovega počutja, zdravja in življenja – razen če se tega pomanjkanja zavedajo in se temu ustrezno prilagodijo.
V zadnjih letih se tako po vsej tej zmedi končno oblikuje nov pristop, ki govori o personalizirani prehrani, preventivi in življenjskem slogu nasploh. Ta upošteva specifike posameznika – kot posledice predispozicije in življenjskega stila. Da bi bil uspešen, mora biti sposoben izmeriti tako genetsko predispozicijo kot trenutno stanje posameznika ter na podlagi teh rezultatov potem svetovati, kaj posamezniku dejansko ustreza. Kaj in koliko naj jem, kako in koliko naj se gibam, kako naj živim.
V Sloveniji na tem področju ledino orje podjetje genEplanet (geneplanet.si/nutrifit.html) in ponuja test NutriFit, ki nam pomaga določiti predispozicijo na področju prehrane in življenjskega stila. Gre za prilagojen načrt prehrane in življenjskega sloga, izdelan na podlagi genetske zasnove posameznika. Ta inovativna storitev temelji na dejstvu, da ima vsak posameznik drugačen genetski zapis, zaradi česar so njegove prehranske potrebe edinstvene. Sem morda podedovala visok krvni sladkor ali pa šibke kosti? Kako deluje moja presnova, hm –
kako presnavljam kofein? Zdaj bom obravnavana individualno – jedilnik oziroma prehranske smernice in celoten način življenja bodo predpisani samo zame. In ta recept oziroma načrt bom lahko potem z zaupanjem upoštevala, v veri kar najboljšega počutja na dolgi rok.
Pripravila: Mojca Zemljak
Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc