Iz revije: Sanjske bukvice ali kaj vam sporočajo vaše sanje (piše Nina Vidrih)

S psihoterapevtko mag. Urško Ajdišek o pomembnosti sanj, analizi ter uvidih, ki jih prinašajo vsebine v nezavednem stanju. NINA VIDRIH

Ne glede na to, kolikšen pomen jim pripisujemo in koliko smo nanje pozorni, so sanje del našega vsakdanjika. Pogosto, še zlasti ko so izjemno intenzivne, se obrnemo na partnerja, sodelavce ali prijatelje, in jim postrežemo z zgodbo, ki nas je predramila iz sna. In nemalokrat pospremimo konec pripovedovanja z vprašanjem: »Kaj meniš, da so te sanje pomenile?« Vprašanje, ki obvisi v zraku, najpogosteje ostane neodgovorjeno – ker nas preganjajo čas in obveznosti, ker sanjska knjiga razkriva sporočilo, ki nam je morda povsem tuje, in tudi zato, ker jim ne pripisujemo dovolj pomembnosti, da bi se resno podali na lov za odgovorom. Ne nazadnje so, ne glede na vsebino, to bile le sanje ... A sanje so, po mnenju psihoterapevtke mag. Urške Ajdišek, tiha zgodba naše duše. »Sanje nam na različne načine nudijo predvsem vpogled v našo trenutno psihično resnico. Jungova misel, da ko smo budni, pravzaprav sanjamo, in ko sanjamo, smo budni, še kako drži. V vsakdanjikih se v budnosti namreč pogosto pretvarjamo, prilagajamo vedenje drugim, torej daleč od tega, kar resnično smo ali nosimo v sebi. Hkrati pa nam razvozlana sanjska zgodba natančno pokaže našo realnost takšno, kot je, brez olepšav.«

In če temu verjamemo, si sanje zagotovo zaslužijo našo pozornost.

Zakaj sploh sanjamo

Sanje so poskus nezavednega, neke naše višje inteligence, da zavestnemu egu preda pomembna sporočila, ki so ključna za njegov razvoj. Torej, sanje nam pomagajo na poti osebnostne rasti in individualizacije, da vse bolj postajamo tisto, kar predstavlja naš najboljši potencial. Sanje imajo tudi biološke prednosti: ko sanjamo v fazah REM, torej fazah hitrega gibanja očesnih vek, se iz naših možganov izločajo odpadki živčnih celic. In če človeka budimo med REM-fazami dlje časa, pri njem tvegamo psihično bolezen ali celo smrt, pojasni mag. Ajdišek. In prikima mojemu vprašanju, ali bi morali biti na sanje pozorni.»Vsem ljudem svetujem, da so pozorni na svoje sanje. Tudi pri otrocih, kjer sanj ne analiziramo, je stik s sanjskim svetom pomemben, saj usposobljeni osebi veliko pove o njihovih notranjih dogajanjih. Sicer sanj pri otrocih in bolnikih s psihozo ne analiziramo. Pri vseh drugih ljudeh pa je analiza sanj pomoč na njihovih poteh k boljšemu duševnemu zdravju in počutju. Namreč, sanje povedo toliko več od tega, česar se je ego v določenem trenutku sposoben zavedati. Pokažejo nam našo notranjo resnico, kako daleč smo v našem razvoju, kaj nam gre in kje imamo še vedno težave.«

Z vsebino sanj na terapijo

Mag. Ajdišek priporoča psihoanalizo, ki povezuje nezavedni svet sanj in budni svet ega, predvsem ljudem, ki želijo spremeniti nezavedne vzorce svojega delovanja. In pojasni, da četudi posameznika sanjske zgodbe ne zanimajo, nanj vseeno delujejo. Razlago doda na primeru: Če sem na primer jezna na sodelavko, ki si vsak dan privošči oditi prej iz službe, jaz pa ostajam in delam do konca delovnika, ostajam v svojem kompleksu. Ponoči sanjam, da ima sodelavka bolno mater, ki so ji šteti dnevi. Ko se zjutraj zbudim in analiziram sanjsko zgodbo, se zavem, da sem do sodelavke krivična, saj ne poznam ozadja njenega predhodnega odhajanja iz službe, in spremenim odnos do nje. Hkrati pa se na podlagi teh sanj zavem tudi, da moja zamera sodelavki izhaja tudi iz občutka, da ta služba zahteva preveč od mene in bi bil mogoče čas, da poiščem drugo, v kateri se bom počutila svobodnejšo in bom izbirala svoj delovni čas. V takem primeru mi sanjska zgodba pomaga razumeti dejansko stanje v budnosti in svoj kompleks, ki ga lahko razrešim. Posledično bom zvečer sanjala nove sanje, ki mi bodo pomagale napredovati od tu dalje.

Srbski Peaky Blinders: policija dve leti nemočna, neuspešna tudi zadnja akcija

Če ima sanjavec možnost, mag. Ajdišek predlaga, da si vsaj na začetku izbere vodstvo nekoga, ki je 'v sanjah doma', da skupaj prebrodita sporočilnost sanjske zgodbe. V naslednji fazi pa je ključno, da je sanjavec aktiven, da si sanje redno zapisuje, izpisuje sanjske simbole in jih poskuša analizirati. Preteklo leto je mag. Ajdišek izdala knjigo Sanje: tiha zgodba naše duše in prilogo h knjigi, t. i. Sanjski dnevnik, s katerima je tlakovala pot vsem posameznikom, ki jih zanima samoraziskovanje, razumevanje in analiza sanj.

Kako ravnati s sanjami

Med raziskovanjem sem naletela na različne pristope in načine dela s sanjami. Med njimi tudi idejo, da so sanje oziroma čas med spanjem druga resničnost, v kateri lahko razrešujemo svojo karmo. Če zelo poenostavim, gre za idejo, da sanjski svet izkoristimo zato, da odpravljamo tegobe in travme, medtem ko spimo. Podobno kot če vklopimo robotski sesalnik in pustimo, da opravi svoje delo, ne da bi ga nadzirali ali vodili po površini. Pred spanjem izrečemo namero, da na primer želimo s sanjami razrešiti odnos do avtoritete ali strah pred pajki, nato se zazibljemo v spanec in pustimo, da sanje opravijo 'umazano delo'. Kadar gre za kompleksnejšo namero, je dobro, da to počnemo celoten lunin cikel, ki ga začnemo na mlaj.

Mag. Ajdišek pritrdi, da lahko izrazimo namero, če želimo kaj razrešiti s pomočjo nezavednega, a hkrati poudarja, da če smo pri tem pretenciozni, če se tega lotevamo preveč na silo in poskušamo nadzorovati nezavedno, se to ne bo odzvalo. V takih primerih se pogosto zgodi, da si sanjavcu sanj nekaj časa ne bo uspelo zapomniti.

Pred spanjem

Ne glede na to, ali zaspimo z namero ali ne, mag. Ajdišek pred spanjem zagovarja umirjeno rutino: zaspimo mirno, v tišini in brez modrih zaslonov v bližini. »Budilko si nastavimo deset minut pred uro, ob kateri moramo vstati in začeti jutranjo rutino. Na nočno omarico pripravimo pisalo in list papirja ali, še bolje, sanjski zvezek, torej zvezek, kamor bomo zapisovali sanjske zgodbe, občutke ob sanjah in njihovo analizo.«

Zjutraj

Ko se zjutraj zbudimo, se ne premikamo, temveč ostanemo zaprtih oči negibni ter se poskušamo spomniti, kje smo pravkar bili, kdo je bil z nami, kakšno je bilo vzdušje in ali je bilo kaj neobičajnega, drugače, kot bi pričakovali. Potem razmišljamo še o tem, kaj se je zgodilo pred tem in kaj za tem, in ko sestavimo sanjsko zgodbo v mislih, odpremo oči in zapišemo vsaj oporne točke, če nimamo časa za zgodbo v celoti. Če imamo čas, pa je pomembno, da zabeležimo sanje podrobno in natančno. Šele potem začnemo jutranjo rutino, kavo, telovadbo, tušem …

Sanje je pomembno redno beležiti, saj polagoma spoznamo svoje običajne simbole in njihov pomen, kar nam pomaga v življenju na dolgi rok, pojasni mag. Ajdišek.

Simboli

Vsak simbol ima, po mnenju sogovorke, svoj pozitivni in svoj negativni vidik. »Pomembno je, da dobro detajlno raziščemo vsak simbol v celotni pahljači vidikov simbola, od pozitivnega do negativnega pola. Če pogledamo na primer simbol avta v mojih sanjah, lahko ta predstavlja pozitiven vidik, da gre za moj življenjski motor, ki me prepelje od enega do drugega mesta, kamor si želim, po drugi strani pa se, če se vozim, izognem stvarem, s katerimi bi se morala soočiti, ali ne pridem do znamenitosti, ki jih je mogoče doživeti ali videti samo peš.«

»Ob simbolih,« poudari mag. Ajdišek, »zapišemo vse asociacije, ki se nam porajajo ob misli na ta simbol, ter pozitivne in negativne vidike simbola, saj so za razumevanje sanj pomembni oboji. Razmislimo in zapišemo, kako se v pozitivnem vidiku ta simbol odraža v našem življenju, kdaj smo mi takšni oziroma delujemo tako kot ta simbol (če gre na primer za bitje), in kako se v negativnem vidiku odraža ta simbol, kdaj mi utelešamo to bitje in na kakšen način smo mu podobni.

Skozi prakso določenega števila sanjskih simbolov vidimo, da je od vseh asociacij zgolj ena tista, ki se zares ujema z nami. Ta je prava in tej sledimo pri razumevanju sanjskega sporočila. Ali preveč ali premalo udejanjamo ta del sebe, ki ga nakazuje ta asociacija simbola, s katero smo se najbolj povezali? Kako bi ta del v svojem življenju bolj zaživeli, da bi naša psiha delovala bolj v ravnovesju? V tej smeri poskušamo razumeti svoje sanje.«

»Zadnji, a ne nepomemben korak,« še doda, »je korak proti temu, da nekaj v svojem življenju spremenimo tako, da se bo pokazalo, da smo sporočilo sanj razumeli in ga upoštevali. V tem primeru sanje prinesejo novo, drugačno sporočilo z drugimi sanjami, na naslednjem, višjem nivoju – z namenom, da ves čas napredujemo do najboljše različice sebe.«

Ko sanjam ni konca

Ko sem postajala vse bolj pozorna na svojo sanjsko vsebino in sem si redno začela zapisovati sanje, sem se ob določenih jutrih zbudila tudi s tremi in več na videz nepovezanimi zgodbami. Mag. Ajdišek pojasni, da sanje iste noči običajno zadevajo isto temo, a z različnih zornih kotov. »Če zmoremo, je dobro slediti sanjskim zgodbam sistematično. Če je tega preveč in smo preveč utrujeni, pa predlagam, da sledimo vsaj močneje čustveno doživetim sanjam ter tiste podrobneje in dosledno analiziramo. Katere sanje so to, vsak sanjavec natančno ve, ker nanj intenzivneje delujejo in mu bolj ostanejo v mislih ves dan, včasih tudi teden ali leta. Če se ne spomnimo nobenih sanj, pa se jih je z zgoraj navedeno tehniko treba bolj pozorno lotiti in z nekaj truda si jih bomo zapomnili – najprej kakšnega stavka, potem dela zgodbe, pozneje pa lahko pridemo tudi do daljših in podrobnejših sanjskih zgodb.«

Sanje in delo na sebi

V poplavi tehnik, terapij ter načinov za globlje samorazumevanje, dela na sebi, samoraziskovanja in tudi zdravljenja, je vprašanje, ki se mi postavlja, kam na lestvici pomembnosti in učinkovitosti bi psihoterapevtka umestila delo s sanjami. »Čeprav ljudem v različnih življenjskih situacijah pomagajo različne tehnike, so sanje iz zgoraj omenjenih razlogov univerzalni mehanizem, ki bi ga pri svojem delu ocenila kot najpomembnejši pripomoček za preverjanje naše psihične realnosti in nezmotljive diagnoze našega duševnega stanja. Tudi če ljudje sanjam ne posvečajo posebne pozornosti, sanje zagotovo nudijo globlji vpogled v našo psiho.«

Sanjski napredek

»Redna praksa dela s sanjami (nam) omogoča, da sanjski ego, torej sanjavec, v sanjskih zgodbah napreduje od opazovalske v bolj aktivno vlogo ali od pasivne v bolj reaktivno ali celo iniciativno vlogo,« pove mag. Ajdišek. »Preprosteje bi to pomenilo, da je na začetku svoje psihoanalize opazovalec sanjskega dogajanja, z delom na sebi in ukvarjanjem s sanjskimi simboli pa postane glavni igralec. Ali se mu na začetku analize življenje in dogodki v sanjah 'dogajajo', proti koncu, ko se njegov sanjski jaz okrepi, pa se okrepi tudi njegova moč v budnem življenju, kar se kaže kot moč, da na življenje vpliva, ga usmerja, ga vzame v svoje roke.«

In dodaja: »Napredek se zrcali že v beleženju sanj, saj pogosto človek na prvem srečanju pove, da ne sanja (sanjamo vsi, vsaj štiri do petkrat na noč vsako noč), potem pa se loti tehnike spominjanja sanj, prinese kakšen stavek, ki ga analizirava. Z analizo in uvidom sanje sanjavca nekako pritegnejo, da je nanje bolj pozoren, in posledično si vsakič zapomni več, njegov zapis sanj je daljši, podrobnejši.

Prav tako se pri sanjavcih pojavljajo določene serije sanj, v katerih sanjski jaz v odnosu do drugih simbolov polagoma napreduje, kar odraža tudi njegovo delovanje v budnosti. V vsakdanjem življenju je na primer močnejši, bolj samozavesten, ker v seriji sanj sanja, da se srečuje z orjaškim medvedom. Ali pa se sanjavci navadijo na odnos do določenega sanjskega simbola, ki v njihovih sanjah nastopa večkrat, kadar jim prinaša pomembno sporočilo. Takrat pridejo na analizo z večjim zanimanjem, da skupaj raziščemo, kaj simbol od sanjavca zahteva tokrat,« zaključi mag. Ajdišek.

Potem ko se za potrebe članka (in lastne radovednosti) lotim branja o sanjah in njihovem pomenu ter začnem pisati svoj dnevnik sanj, se zavem, kako zelo drži, da sanjski svet odslikava budnega, in kako zelo podobna sta si. Sanjski svet je prav tako kompleksen, ne igra na prvo žogo, je izmuzljiv, govori v metaforah, postreže z nežnostjo, pa tudi grozo, in od nas zahteva, da smo, če ga poskušamo razumeti, vztrajni in si zanj (oziroma zase) vzamemo čas ... Ker se vse in hkrati nič ne zgodi čez noč.

Fotografije: Profimedia