Po mnenju znanstvenikov je ta količina beljakovin optimalna za naše zdravje, izbirati pa bi morali predvsem te vrste beljakovin

Beljakovine: koliko jih pojemo na teden?

Glede na najnovejše raziskave lahko ugotovimo, da je dieta, ki je koristna za zdravje ljudi in planeta. To je po dveh letih analiz ugotovila komisija EAT-Lancet, konzorcij mednarodnih znanstvenikov, specializiranih za zdravje in ekologijo. Poimenovali so jo "prehrana za zdravje planeta". Ta nova prehrana bi lahko rešila dve trenutni svetovni krizi: podnebno in "zdravstveno krizo". Prvo poznamo, vendar se veliko ljudi ne zaveda, v kolikšni meri k njej prispeva prehrana. Kot nas opozarja znanstvenica Dr. Emilie Steinbach, doktorica integrativne biologije in nevroznanstvenica, specializirana za nevroživljenje, ki je na svoji spletni strani The Happy Neuron razvozlala to prehrano, kmetijstvo zavzema skoraj 40 % svetovnih površin, prispeva do 30 % emisij toplogrednih plinov in 70 % porabe sladke vode. Če bi se ves svet prehranjeval tako kot povprečni Francozi, bi za prehrano človeštva vsako leto potrebovali 5,2 planeta. Druga, „zdravstvena kriza“, je opisana kot pandemija: "bolezni srca in ožilja so glavni vzrok smrti na svetu, presnovne bolezni, kot sta debelost in sladkorna bolezen tipa 2, pa so v porastu", kot pojasnjuje Dr. Emilie Steinbach.

Preberite še:

• Samo 2 ta oreščka na dan imata učinek multivitamina, dobro vpliva na vašo kožo ter pospešuje presnovo
• Zakaj so po špinači zobje hrapavi? In ali obstaja način, kako se temu izogniti? Odgovor strokovnjaka

Uživanje živalskih beljakovin močno vpliva na planet

Dobra novica je, da lahko te trende z nekaj prilagoditvami prehrane obrnemo. Pri tem gre za beljakovine. Ni presenetljivo, da imajo živila živalskega izvora največjo težo v podnebnem ravnovesju, zato jih je treba prednostno zmanjšati. Proizvodnja mesa je glavni vir krčenja gozdov po vsem svetu. Pri uničevanju gozdov za industrijsko proizvodnjo mesa se v ozračje sprosti na milijarde ton ogljikovega dioksida, ki so ga prej skladiščili, kar pospešuje globalno segrevanje. Danes je več kot četrtina svetovnih površin zasedena z rejo rejnih živali ali pridelavo hrane za njihovo prehrano. Poleg tega krave in ovce izpuščajo velike količine metana, ki je močan toplogredni plin. Težave povzročajo tudi ostanki, ki jih živina pušča na travnikih, in kemična gnojila, ki se uporabljajo v pridelkih, namenjenih za krmo za živali, saj sproščajo dušikov oksid, še en toplogredni plin, ter onesnažujejo tla, reke, morja in oceane.

Koliko mesa priporočajo znanstveniki?

Rdeče meso je najbolj uničujoče. Zato je v prehrani Planetarnega zdravja priporočeno v zelo majhnih količinah, če sploh (zlasti predelano meso). Kar zadeva perutnino in jajca, je idealen skromen neobvezen vnos. Natančneje, znanstveniki priporočajo največ 98 gramov rdečega mesa (svinjine, govedine ali jagnjetine), 203 grame perutnine in 196 gramov rib na teden ter največ 250 gramov mlečnih izdelkov na dan. "To je 5 obrokov živalskega mesa na teden. Temu lahko dodamo še 6 jajc," pojasnjuje Dr. Emilie Steinbach, preden nam svetuje, naj se odločimo predvsem za meso iz pašne reje, majhne mastne ribe in jajca kokoši, hranjenih z lanenim semenom, obogatenim z omega 3.

Ključ: povečanje količine rastlinskih beljakovin

Po drugi strani pa znanstveniki priporočajo povečanje količine rastlinskih beljakovin. To teorijo potrjujejo tudi najnovejša poročila Medvladnega foruma o podnebnih spremembah, ki navajajo, da je prehrana, ki temelji predvsem na rastlinskih beljakovinah, ena od ključnih rešitev za prepolovitev emisij CO2 do leta 2050 ter zagotovitev zdrave in uspešne prihodnosti planeta (ki bo takrat imel 10 milijard prebivalcev). Združeni narodi na svoji spletni strani objavljajo graf, ki prikazuje, katera živila, bogata z beljakovinami, sproščajo največ CO2. Na vrhu so govedina, jagnjetina, školjke in sir (35,5, 19,9, 18,2 in 10,8 kg CO2 na 100 g beljakovin), medtem ko so oreščki, zelenjava, kruh in testenine ter tofu na dnu lestvice in imajo zato najnižje „ekološke stroške“ (0,3, 0,9, 1,3 in 2 kg CO2 na 100 g beljakovin). Glede na nedavno študijo v reviji Nature Food veganska prehrana sprošča 75 % manj toplogrednih plinov kot prehrana z mesom, pri tem pa se porabi enaka količina zemlje. Da ne omenjamo veliko manj vode.

Pretežno rastlinska prehrana je sinonim za dolgoživost

Tudi z zdravstvenega vidika velja, da je prehrana, bogata z rastlinami, najboljša: "Pri fleksitarijancih, vegetarijancih in veganih se je v primerjavi z nevegetarijansko prehrano zmanjšalo kopičenje maščob, debelost in bolezni srca in ožilja, izboljšal se je glikemični nadzor, zmanjšalo se je tveganje za sladkorno bolezen tipa 2 in celo za 50 %", pojasnjuje Dr. Emilie Steinbach. Če se v celoti ali delno odpovemo mesu in se poslužujemo rastlin, je to lahko celo zagotovilo za dolgoživost. Dr. Mark Hyman govori o "condi-viande", kar pomeni, da je po njegovem mnenju meso začimba, ki na krožniku zavzema zelo majhno mesto, največ na dlani, v korist zelenjave. Dan Buettner, avtor in novinar, ki je vse življenje preučeval "modre cone", dele sveta z največjim številom stoletnikov, pravi: "V zgodovini človeštva nobeno prebivalstvo ni dolgo živelo od mesa. V preteklosti so prebivalci modrih območij jedli meso le petkrat na mesec. V Okinavi je meso predstavljalo le 2 % zaužitih kalorij. V skladu s poročilom o prehrani za planetarno zdravje bi bilo za naše zdravje dobro, če bi dnevno zaužili najmanj 50 gramov oreščkov in 75 gramov stročnic (vključno s suhim fižolom, lečo in grahom," pravi Dr. Emilie Steinbach).

Novo na Metroplay: "Bil sem že na meji, ampak sem speljal do konca" | Andrej Škufca