O uporabnosti in prednostih meditacije smo se pogovarjali z Robertom Križajem, vodjo programa MBSR pri nas.
Urška Božič
Vse več ljudi meditira ali vsaj govori, da meditira. Zakaj je dobro meditirati?
Meditacija je izključno izkustvena, zato je o njej nehvaležno govoriti. To, da nekdo reče, da meditira, ne pove nič, dokler ne opiše, kaj dejansko počne. Zame je meditacija delo, katere eden od učinkov je lahko tudi sprostitev, nikakor pa to ni njen glavni namen.
V osnovi ločimo dve obliki meditacije: meditacijo z uporabo vpogleda (insight meditation) in z uporabo koncentracije (na besedo, sliko ali mantro). Pri meditaciji vpogleda vso pozornost usmerjamo na dogajanje v svojem telesu in umu v sedanjem trenutku, brez želje po spreminjanju tega izkustva (taki obliki pozornosti v prevodu pravimo čuječnost, mindfulness). Ta oblika meditacije poglablja naše razumevanje vzrokov za stres in bolečino ter vodi k večjemu notranjemu ravnovesju in miru.
Bolj kot se zavedamo svojega notranjega stanja – misli, čustev, občutkov in delovanja uma – večja bo naša sposobnost soočanja s stresnimi situacijami, boljši postane spanec, izboljša se samopodoba, povrne navdušenje za življenje in delo in nasploh se bolje počutimo.
Ali potrebujemo kakšno pripravo, predznanje?
Priprava in predznanje nista potrebna. Potrebujemo pa motivacijo, vztrajnost in željo spoznavati izjemna prostranstva svojega notranjega življenja – sposobnost čudenja temu.
Praksa meditacije gre z roko v roki z moralno-etičnimi vrednotami, ki jim v življenju sledimo. Težko bomo prišli v stik z notranjim mirom, če naši nameni in delovanje v svetu povzročajo nemir v drugih.
Kaj je to MBSR in kakšna je razlika od drugih podobnih programov?
MBSR je kratica za Mindfulness-Based Stress Reduction, kar bi lahko prevedli kot odpravljanje stresa z uporabo čuječnosti. Gre za program, ki so ga razvili v Medicinskem centru Univerze v Massachusettsu, ZDA in temelji na meditaciji z vpogledom.
Od nastanka pred dvaintridesetimi leti je to tudi eden znanstveno najbolj raziskanih programov poučevanja meditacije na svetu, na Zahodu ga pospešeno uvajajo v bolnišnice in šole, iz njega so se v zadnjih treh desetletjih razvile številne t. i. intervencije, ki temeljijo na čuječnosti, npr. različne oblike psihoterapije, zdravljenja odvisnosti, pa tudi programi, ki se uporabljajo v organizacijah na področju komunikacije in vodenja.
Zagovarja tezo, da meditacija ne sme biti sama sebi namen ter da ni namenjena samo asketom v Himalaji ali tistim, ki so se odrekli družinskemu življenju in materialnemu. Nasprotno, prav v družino, delo in zahodni način življenja vpeti posamezniki meditacijo najbolj potrebujemo in lahko z njo največ pridobimo.
Ali ni meditacija preveč 'vzhodnjaška' in ezoterična za nas, zahodnjake?
Pri čuječnostni meditaciji opazujemo dih, občutke v telesu, čustva in misli, in sicer brez presojanja, ocenjevanja, komentiranja in podobno. Vse to v formalni obliki (ko namenimo določen čas v dnevu prav vadbi meditacije – sede, stoje, leže ali v hoji) ali pa v neformalni obliki, kjer v vsakdanje dejavnosti (npr. umivanje zob, kuhanje, prehranjevanje, komuniciranje, praktično karkoli, kar čez dan počnemo) vnesemo čuječnost, torej polno prisotnost pri tem, kar delamo, brez presojanja. Osebno tukaj ne vidim nič vzhodnjaškega ali ezoteričnega, le zelo uporabnega, človeškega in prizemljenega.
Fotografija Shutterstock.com
Novo na Metroplay: Ajda Rotar Urankar in David Urankar iskreno o zakonu in težki življenjski preizkušnji