Naučite se zajeziti svojo jezo!

Ste kot tempirana bomba? Vam bo uspelo obvladati jezo? Elle raziskuje epidemijo ženskega besa.

Vse več žensk naj bi čutilo vseobsegajoči bes, pravijo statistični podatki, ki so prav zaskrbljujoči: ženski bes je danes večji kot kdaj prej in število žensk, ki so bile aretirane zaradi nasilnih dejanjih, se je v zadnjem desetletju povečalo za 40 odstotkov.

Brigid Schulte, avtorica knjige Overwhelmed: Work, Love And Play When No One Has The Time, meni, da je kriv stres, ki ga ženske doživljamo skoraj vsak dan. Če smo nenehno v stanju stresa, se lahko prefrontalni korteks (del naših možganov, ki nam pomaga razmišljati razumsko) začne zmanjševati, kar omejuje našo presojo in sposobnost razuma.

Ko smo jezni, naše telo preplavita adrenalin in stresni hormon kortizol, naše srce bije hitreje in krvni pritisk nam naraste, pošilja nas v prilagojeno stanje zavesti, ko smo pripravljeni na boj ali beg.

Ukradli so mu denarnico, nato je začel prejemati sporočila: “Karma”

Pri tem smo ženske v slabšem položaju kot moški, saj vse več študij dokazuje, da je pri ženskah manj verjetno, da bomo izrazile svojo jezo, vendar to ne pomeni, da je ne čutimo – tlačimo jo globoko vase, kar nas naredi kot tempirane bombe. »Moški preprosto izrazijo jezo, saj je njihov frustracijski prag precej nižji, ženske pa jezo raje ponotranjite,« pojasnjuje Lee Town, direktor inštituta za nadzorovanja jeze iz Avstralije.

»A vsakdo ima svoj prag, in ko se tega doseže, lahko pride do verbalnega in celo fizičnega nasilja.« Town terapije nadzorovanja jeze vodi celo prek Skypa. »Ženske stranke mi povejo, da so utrujene od poskušanja obvladovanja svojega življenja. Uspelo jim je vse, zdaj pa se končno trudijo naučiti reči ne: svojim sodelavcem, šefu, partnerju, otrokom,« je pojasnil. Prepogosto so namreč ignorirale lastne potrebe, kar jih je pripeljalo do te skrajnosti.

Ana, 29, ki danes vodi agencijo za poroke, je vedno verjela, da ima glavo na pravem mestu, dokler se ni preselila v tujino, da bi se zaposlila kot organizatorka porok. »Na papirju je zvenelo kot sanjska priložnost. Imela bi dovolj časa za druženje, gibanje, potovanja, obenem pa bi pridobila delovne izkušnje. A delala sem 25 ur na dan in se ob tem počutila, kot da sem izgubila svojo neodvisnost.«

Nenadni izbruhi jeze so Ano presenetili ... »Bila sem presenečena, kako hitro je bes prevzel nadzor nad mojim življenjem. Imela sem pogoste napade jeze in na koncu sem bila že tako uničena in nezadovoljna, da sem vrgla svoj mobilni telefon v steno in nadrla svojega delodajalca. Prej si ne bi nikoli mislila, da bom kdaj dosegla to kritično točko in tako pretiravala, kot sem takrat.«

Delovno mesto je največje gojišče napetosti, frustracij, zamer in kriz zaupanja.

Študija leta 2013 je razkrila, da povprečni delavec dvakrat na dan občuti preveč jeze: najpogostejši vzroki so nesramne stranke, slabo delujoči računalniki, nenaklonjeni šefi, sodelavci, ki si prilaščajo zasluge za delo in govorijo preglasno ...

Mina, 33-letna vodja komunikacij iz Maribora, zatrjuje, da bi bila lahko obsojena nenadzorovanega besa v službi. Na prejšnjem delovnem mestu jo je namreč sodelavkino nenehno visenje na družbenih omrežjih med delovnim časom tako razbesnelo, da se je zaprla med štiri stene proste sejne sobe in pritajeno kričala, drugače bi ji lahko celo kakšno prisolila.

»Dejstvo, da je ta sodelavka konstantno uporabljala Facebook in tvitala, je namreč očitno povečalo moj obseg dela; in to, da so ji sporočila in obvestila ves čas odvračala pozornost od dela, mi je šlo zelo na živce, saj je delala tudi napake, za katere sva bili ob koncu dneva obe odgovorni,« pravi. »Po nekaj mesecih sem imela občutek, da bom čisto zares izgubila živce. Spet sem odšla v prazno sejno sobo in si dala duška: doživela sem popoln izbruh jeze. Lastna reakcija me je tako šokirala, da sem nedolgo zatem dala odpoved. Ta oseba mi ni bila všeč, toda ali je to dovolj dober razlog za tako buren odziv? Tudi takšna oseba, kakršna sem bila jaz, mi ni všeč!«

Seveda so trenutki, ko je povsem razumljivo in sprejemljivo, da smo jezni, pravi Vesna Grubacevic, klinična hipnoterapevtka in avtorica knjige Stop Sabotaging Your Confidence. »Če vas nekdo namerno prizadene ali izda, vam je seveda 'dovoljeno' počutiti se jezno in razburjeno,« pojasnjuje. »Pomembno je le, da razlikujete med neutemeljeno in utemeljeno jezo.«

Neutemeljena jeza je tista, ko sploh ne izbruhnemo zaradi določene situacije ali osebe, temveč zaradi nečesa drugega, kar se že nekaj časa kuha v nas, ali pa nas bes napade v neprimernem trenutku, ko bi se res morali zadržati, na primer sredi službenega sestanka ali v bolnišnični čakalnici. Stvari se vedno da povedati tudi drugače, bolj mirno, in takrat se skoraj vedno tudi več doseže.

Preizkus lahko naredite z otrokom, otroci so popolni senzorji za našo energijo. Če boste kričali, si pulili lase in bili povsem raztreseni, vas bodo občutili kot šibke, saj ste izgubili nadzor nad sabo – kako ga boste torej imeli nad njim?! – in se vam bodo malodane smejali v obraz; če boste isto stvar povedali mirno, pa vas bodo jemali resno in vas tudi upoštevali. Dr. Grubacevic pravi, da so lahko eksplozivni izbruhi besa v navidezno neškodljivih situacijah znak, da ženske izražajo neko potlačeno, nerazrešeno jezo, ki jo je v njih povzročil določen dogodek, oseba ...

»Čeprav se morda zdi, da je to tisto, kar je sprožilo jezen odziv, je bolj verjetno, da so dejansko razburjene zaradi nečesa, kar se je zgodilo že prej, vendar tistega niso mogle ali zmogle ali bile sposobne izraziti,« pravi. Učiteljica Andreja, 39, pozna ta občutek. »Moj mož je bil vedno zunaj s kolegi, medtem ko sem jaz delala – se ob popoldnevih pripravljala na pouk naslednjega dne – in hkrati vzgajala najino hčerko. To sem mu nekje v sebi zamerila, saj se mi je zdelo, kot da mi ni niti hvaležen za ves vložek, ki sem ga bila pripravljena žrtvovati za družino, pa čeprav je bila v bistvu to tudi moja odločitev. Počasi nisem imela nobene energije več, moja vžigalna vrvica se je krajšala in krajšala ...

Nekega lepega dne me je že nekaj tako nepomembnega, kot je umazana posoda v pomivalnem koritu, povsem spravila iz tira. Vpila sem, mu postregla z vsemi mogočimi žalitvami, besnela in norela, čeprav je bilo očitno, da krožnik z zasušeno omako ni bil prav nič kriv, saj je bil problem veliko globlji od tega, da mi je šel na živce njegov nered. Počutila sem se, da me ne spoštuje, da sem zanj kot robotka, ki si ne zasluži niti enega prostega popoldneva.« Po drugi strani pa je Andreja kazala zobe tudi hčerkici, kadar so jo razjezili učenci, ki pa jim seveda ni mogla pokazati pravih čustev na licu mesta ...

Če pogosto ali celo nenehno kažete znake nerešene jeze, je čas, da resno razmislite o tem, ali vam lasten temperament uhaja izpod nadzora – in kako lahko to vpliva na vaše življenje.

»Če se zdijo ljudje pretreseni nad tem, kako se vedete, imate verjetno težavo, s katero se morate spopasti,« svetuje dr. Grubacevic in doda, da so lahko redni izbruhi jeze zelo uničujoči. »Občutki jeze lahko povzročijo boleče odnose z najdražjimi, prijatelji in sodelavci, tvegamo lahko celo družino ali najmanj poklicno kariero.«

Skrivanje grenkobe pa lahko dolgoročno prav tako negativno vpliva na naše telesno zdravje: na presnovo, imunski sistem, delovanje organov. Ana, organizatorka porok, je na primer trpela zaradi sindroma razdražljivega črevesja, medtem ko se je spopadala z jezo; pomoč pa je prišla šele, ko je je obiskala mama.

»Že ob prvem pogledu je vedela, da nekaj ni v redu, da sem preveč napeta. Vztrajala je, da vse skupaj pustim, češ da bom v nasprotnem primeru resno zbolela; in ko sem bila spet doma, sem se res počutila, kot bi bila vsa teža končno spet dvignjena z mojih ramen. Prebava se mi je umirila, vse se je vrnilo v normalno stanje.«

Town meni, da gre pri upravljanju jeze predvsem za njeno nadziranje. »Najprej poskusite prepoznati, kaj so njeni sprožilci. Morda je to način, kako vaš šef govori z vami, ali občutek, da vas partner nima za sebi enakovredno. Če se boste zavedali, kaj spodbuja vaš bes, vam bo to pomagalo, da se z njim spopadete na primernejši način. Imeli ga boste pod nadzorom.«

Dr. Grubacevic se strinja: »Pogosto je naša jeza usmerjena k stvarem, ki nam jih ljudje izrečejo ali naredijo, ali k dogodkom, ki jih ne moremo nadzorovati. Svojo pozornost bi morali torej preusmeriti na tisto, kar lahko nadzorujemo – kako o tem razmišljamo, kaj ob tem občutimo, kako delujemo in komuniciramo z drugimi.« Nimamo vpliva na to, kaj nam bo nekdo rekel ali storil, lahko pa vplivamo na to, kako bomo to dojeli oziroma kaj bomo s tem naredili – nadzor imamo torej nad lastnim počutjem. Tudi najtežje besede, ki nam jih nekdo izgovori, so lahko lahko prebavljive, če se o tem trdno odločimo.

Mina, ki jo je razjezila sodelavka, pravi: »To je bila absolutno odlična šola zame. Zdaj jezo obvladujem tako, da si predstavljam osebo, ki me jezi, ter ji nato v mislih poskušam mirno povedati, kaj me tako zelo moti, tudi če v resnici tega ne morem narediti (zaradi neprimerne situacije, trenutka ...). To mi pomaga, da sprostim jezo iz sebe, namesto da bi jo potlačila, kar bi prej ali slej vodilo v samouničenje – ali zboliš ali pa si z nenadzorovanimi izbruhi jeze prislužiš etiketo nevrotične ženske, ki je nihče noče niti v službi niti v družbi.

6 načinov, kako ukrotiti bes

1 Vonjajte rože

Študije kažejo, da vonjanje dišečih cvetlic ustavi nejevoljo. Zakaj? Vonj povežemo s krajem, na primer oddaljenim od pisarne, kar nas v trenutku umiri.

2 Ostanite hladni

Naša zapestja so vroče točke za velike arterije in pritisk nanje z ledenimi kockami naj bi pomagal preprečevati izbruhe jeze. Enako velja za ušesa, ki vsebujejo majhne refleksne cone, ki sprostijo telo – poskusite jih nežno masirati.

3 Glejte YouTube

Takoj ko čutite, da prihaja bes, preusmerite pozornost – med drugim lahko kliknite na YouTube in gledate videe, ki pomirjajo: mačje mladičke, ki se igrajo, dojenčke, ki se plazijo ... karkoli, kar lahko preusmeri vašo pozornost.

4 Jejte žafran

Za potrebe neke študije so ženske, ki so trpele za nihanjem razpoloženja, jemale kapsule z žafranom – in njihovi izbruhi jeze so se bistveno znižali.

5 Usedite se

Naši možgani povezujejo pokončen položaj z grožnjo. Ko stojimo in se prepiramo, začne stresni hormon kortizol krožiti po našem telesu, zaradi česar vidimo stvari slabše, kot so v resnici. Razbremenite se.

6 Pristavite si Čaj

Raziskave kažejo, da L-teanin, snov v listih zelenega čaja, sprošča alfa valove, ti pa sprožijo sprostitev.

Prevedla Manca Pogačar

Preberite še: "Mislite, da jo je kdo podprl, pa čeprav smo jo leta in leta videvali z modricami na obrazu?"