Študije kažejo, da ima dnevna skodelica kave številne koristi za zdravje, vendar je pomembno vedeti, kdaj je pravi čas za njeno uživanje, da bi povečali njene učinke in zmanjšali kontraindikacije.
Kateri je najboljši čas za pitje kave in koliko kave je preveč? Kot ljubitelji kave instinktivno odgovarjamo: kadar koli jo potrebujete ali si jo želite. Znanost kaže, da lahko kava, če jo uživamo previdno - brez dodanega sladkorja in stepene smetane - zaradi antioksidantov, ki jih vsebuje, prinaša številne koristi. Študije kažejo, da lahko dnevna skodelica kave spodbuja zdravje srca in možganov. Vendar ni pomembno le, kaj pijete, temveč tudi, kdaj jo pijete, saj strokovnjaki svetujejo, da izberete pravi čas v dnevu, da ne bi ovirali fizioloških procesov in povečali koristi.
Energijske koristi kave so dobro dokumentirane, manj pa je znan njen splošni vpliv na telo, od izboljšanja zdravja črevesja do zmanjšanja vnetij in zaščite pred boleznimi jeter.
Preberite še:
- To je tudi uradno Pantone barva leta 2025, ki jo bomo videli povsod!
- 6 psiholoških trikov, s katerimi ljudje manipulirajo z vami
Jutranja kava
Kava vsebuje kofein, ki je naravno poživilo. To pomeni, da lahko spodbudi presnovo, tako da poveča srčni utrip in porabo energije v telesu. Zato je pitje kave zjutraj, približno 90 minut po prebujanju, učinkovito: sinhronizira se z naravnim ritmom kortizola v telesu. Če zjutraj radi telovadite, lahko pitje črne kave pred tem izboljša telesno zmogljivost in spodbuja izgorevanje maščob, medtem ko lahko uživanje kave po vadbi pomaga tudi pri regeneraciji mišic.
Kljub temu je najbolje, da je ne uživate zgodaj zjutraj na prazen želodec. Porcija, ki jo zaužijete v postelji, lahko sproži nastajanje želodčnih kislin, kar lahko povzroči nelagodje. Zato je najbolje, da pred zaužitjem kave pojeste lahek obrok ali prigrizek. S tem se zmanjša tudi tveganje za dvig ravni kortizola, ki že v zgodnjih urah prebujanja doseže najvišjo vrednost.
Popoldanske kave ne smete piti prepozno
Po kosilu je raven energije nižja, zato je skodelica kave takrat lahko funkcionalna izbira. Kava v zgodnjem popoldnevu je učinkovitejša od tiste, ki jo zaužijemo pozneje. Ker se raven kortizola popoldne naravno zniža, lahko kofein v kavi poveča budnost in vam da potreben zagon energije.
Vendar pa je zaradi njene sposobnosti povečanja budnosti dobro, da kave ne pijete po 16. uri, zlasti za tiste, ki zvečer težko zaspijo. Kofein, ki ima življenjsko dobo približno osem ur, je lahko v telesu pred spanjem še vedno prisoten.
Koliko kave je preveč?
Ko ste ugotovili, kdaj je idealen čas za uživanje kave, morate ugotoviti, kakšna je njena prava količina. Kava deluje kot diuretik in dehidrira telo. Če je torej popijete preveč, postanete dehidrirani in povečate uriniranje,“ opozarjajo strokovnjaki. V boju proti tej težavi se lahko osredotočimo na hidracijo s filtrirano, remineralizirano vodo, ki pomaga obnavljati hranilne snovi. Prekomerno uživanje kofeina lahko poveča tudi raven estrogena, kar lahko vodi do povečanja telesne teže. Da bi se izognili tem scenarijem, je ključnega pomena omejiti uživanje kave: Morebitne koristi kave lahko izkoristite ob morebitnih negativnih učinkih dehidracije tako, da omejite vnos na manj kot 500 mg na dan. To pomeni največ štiri skodelice.
Izboljšuje črevesni mikrobiom
Da kava vsebuje kofein, je dobro znano, a morda vas bo presenetilo, da ima več vlaknin kot kozarec pomarančnega soka. Poleg topnih vlaknin, ki pospešujejo prebavo in pomagajo telesu absorbirati pomembna hranila, je kava naravno bogata s prebiotiki.
"Kofein vsebuje polifenole, vrsto prebiotikov, ki pomagajo hraniti dobre bakterije v našem črevesju," pojasnjujejo strokovnjaki. Nedavna prelomna študija je pokazala, da imajo tisti, ki pijejo črno kavo, več dobrih črevesnih bakterij ter s tem bolj zdrav in raznolik mikrobiom kot tisti, ki je ne pijejo. Menijo tudi, da bi lahko spodbudni učinek kave na črevesje pripomogel k ohranjanju uravnotežene in nadzorovane ravni bakterij.
Zmanjšuje vnetja
Kava je zaradi visoke vsebnosti polifenolov odličen vir antioksidantov. Polifenoli so naravne organske snovi, ki jih najdemo v številnih rastlinah, in imajo pomembno vlogo reducentov, ki pomagajo ščititi telo pred poškodbami, ki jih povzročajo prosti radikali in vsakodnevni oksidativni stres. To lahko pomaga zmanjšati tveganje za nastanek bolezni srca in avtoimunskih bolezni ter ublažiti vnetni odziv telesa. Dobra novica je tudi za tiste, ki imajo radi kavo s kančkom mleka: nove raziskave kažejo, da se protivnetne koristi polifenolov v kavi okrepijo v kombinaciji z mlečnimi beljakovinami. Glede na študijo, objavljeno leta 2023, je kombinacija polifenolov in beljakovin dvakrat bolj učinkovita v boju proti vnetjem kot sami polifenoli.
Spodbuja zdravje možganov
Večina nas popije skodelico kave, da bi se "zbudili" in povečali koncentracijo, vendar ima lahko kava na moč naših možganov več kot le prehoden učinek, saj opravlja številne pomembne nevroprotektivne funkcije. Visoka antioksidativna vrednost kave namreč pomaga zaščititi možgansko tkivo in žile pred poškodbami, ki jih povzročajo prosti radikali, poleg tega pa povečuje proizvodnjo serotonina in acetilholina (nevrotransmiterjev, odgovornih za nekatere možganske funkcije, kot so razpoloženje, spomin, pozornost in prebujanje). Po podatkih desetletne študije, ki so jo leta 2007 izvedli v Evropi, so udeleženci, ki so pili kavo, doživeli manjši upad kognitivnih sposobnosti kot tisti, ki kave niso pili. Vendar pa ni samo kofein v dnevni skodelici tisti, ki opravlja težko delo: znanstveniki z Univerze Minho na Portugalskem so odkrili, da so druge spojine v kavi poleg kofeina odgovorne ne samo za občutek večje budnosti, ampak tudi za dejanske spremembe v možganski mreži privzetih načinov delovanja.
Ščiti pred boleznimi jeter
Brazgotinjenje jeter ali fibrozo lahko povzročijo številni dejavniki, vključno s hepatitisom in zlorabo alkohola, in je lahko tako huda, da privede do odpovedi jeter. Ko se kofein v kavi v telesu prebavi, se v njem tvori kemikalija, imenovana paraksantin, ki upočasnjuje rast brazgotinskega tkiva. Svetovna zdravstvena organizacija je poleg novice, da lahko kava pomaga zaščititi pred kroničnimi boleznimi jeter, potrdila tudi, da lahko zmerno uživanje kave pomaga preprečevati raka na jetrih.
Način pitja kave je pomemben
Če želite dobiti skodelico kave z optimalnim okusom in aromo, je pomembno zagotoviti, da so zrna izpostavljena čim manjši oksidaciji. Enako velja za hranilno vrednost, zato je za ohranitev čim več koristi vedno najbolje kuhati kavo iz sveže zmletih zrn. Pomembna je tudi vrsta praženja. Zrna, pridelana v visokogorju, kot so Etiopija ter Srednja in Južna Amerika, vsebujejo več polifenolov; poiščite rahlo pražena zrna, ki so bila podvržena manj intenzivnim termičnim postopkom in tako naravno ohranijo več zdravih sestavin. Lažje pražena zrna vsebujejo večje količine klorogenske kisline, vrste polifenola, ki deluje protivnetno in lahko pospeši presnovo.
K bolj hranljivemu končnemu rezultatu lahko prispeva tudi način mletja zrn. Da bi polifenoli iz zrn prinesli največ antioksidantov, je treba zrna zmleti na drobno, kot je to značilno za espresso. Upoštevati je treba tudi temperaturo vode: če je prevroča, obstaja nevarnost, da se zrna zažgejo in uničijo okus, če pa je prehladna, obstaja nevarnost, da se iz njih ne izločijo vsa pomembna hranila. Idealna temperatura je pod vreliščem ali med 90 in 96 stopinjami.
