Pojem dolgoživosti je nov in ima natančen pomen: izboljšati proces staranja. Za to so potrebne genetske (in spolne) predispozicije, pa tudi dobre navade.
Kako izboljšati proces staranja in ohraniti dolgoživost?
Če so se v antiki ljudje pri premagovanju človeške omejenosti opirali na mite, danes enako zaupajo študijam o dolgoživosti, ki odpirajo pomembne možnosti ne le za podaljševanje življenja, temveč tudi za izboljšanje njegove kakovosti v starosti. Zdaj je že dobro znano, da na proces staranja vplivata genska koda in ekspozom, tj. niz okoljskih dražljajev, ki delujejo na naše telo. Ti vključujejo onesnaženje, UV-sevanje, prehrano, kajenje, telesno dejavnost in notranje dejavnike, kot so oksidativni stres, sistemsko vnetje, hormonsko ravnovesje in mikrobiom. Vse te spremenljivke vplivajo na naše gene in določajo nagnjenost k razvoju bolezni skozi življenje.
Ne spreglejte:
- Horoskop: 4 ženske zodiaka, ki jih ne zanima, kaj si o njih mislite
- Princesa Beatrice se v tej lahkotni poletni obleki zgleduje po Kate Middleton in Meghan Markle: Kateri pristaja bolje?
- Najbolj trendi pedikura za poletje, ki se poda k vašim najljubšim sandalom in porjaveli polti
Preventiva je ključna: o staranju moramo razmišljati, še preden se začne
Cilj znanosti je povezati te podatke in oblikovati strategije za preprečevanje in napovedovanje tveganj. Kajti če obstaja vidik, o katerem so se znanstveniki strinjali na nedavni konferenci Milan Longevity Summit, na kateri so se zbrali vodilni svetovni strokovnjaki za dolgoživost, je to preprečevanje, ki zahteva, da o staranju razmišljamo že veliko pred njegovim začetkom. Kot je pojasnil Alberto Beretta, imunolog in znanstveni direktor podjetja SoLongevity, ki razvija strategije proti staranju in prehranske formulacije proti staranju, se "molekularna neravnovesja lahko začnejo pri 30 letih in se pojavijo po 60. letu, pri čemer so lahko v tem časovnem okviru zelo učinkovita zdravila za dolgoživost".
Kako živeti dobro in dlje časa
Danes imamo na voljo aplikacije in nosljive naprave, ki spremljajo kakovost spanja, stres in gibanje, lahko opravimo genetske, epigenetske in metabolomske teste ter sestavimo prilagojene protokole dobrega počutja, ki vklopijo sirtuine, gene za dolgoživost, in aktivirajo mehanizme celičnih popravil. Poleg tega veljajo za krepostne prekinitveni post in sredozemska dieta, vsakodnevno gibanje in izvajanje telesne dejavnosti, ki združuje delo za moč in kardiovaskularno delo, ter jemanje dodatkov, ki ščitijo celice pred oksidativnim stresom, kot so vitamin B2. Ne smemo pozabiti na prakse za dobro duševno počutje, kot so zavestno dihanje, meditacija in druženje, ki je dejansko vedno prisoten element pri stoletnikih v modrih conah, območjih, kjer je pričakovana življenjska doba veliko daljša od svetovnega povprečja.
Nov družbeni izziv: vsakdo se lahko dobro stara
Ne vemo, kam bo vse to pripeljalo, saj še vedno ni znanstvenih dokazov, da bi lahko obrnili potek staranja, gotovo pa je, da nam znanost o dolgoživosti ponuja tudi kulturno priložnost: "Imamo priložnost dati nov pomen starosti, ki ni le biološki konstrukt, ampak zadeva tudi družbo. Različna življenjska obdobja in pomen, ki ga pripisujemo relativni starosti, niso edinstveni. To nam omogoča, da se ponovno pogajamo o parametrih in referenčnih standardih, tako da dobro staranje ne bo več izključni privilegij določene družbene kategorije ali spola, temveč bo postalo splošna pravica," pravi Cristina Cassese, kulturna antropologinja in mnenjska voditeljica organizacije Filorga. Svet lepote se bo z novimi besedami spremenil. Anti-aging so zamenjali izrazi s pozitivnim pomenom, ki so usmerjeni v prihodnost in ne več v preteklost. V besednjaku so se pojavili izrazi "dobro staranje", "dobro staranje", "dolgoživost kože", "graciozno staranje", ki označuje nežen pristop k čim boljšemu izkoristku starosti, in "inteligentno staranje", ki se uporablja za označevanje kozmetike, ki kožo ščiti in ne popravlja. Sprašujemo se, ali so to le besede ali pa se pripravlja revolucija, ki bo spremenila breme, ki ga ima staranje za ljudi, zlasti za ženske, katerih dejanski družbeni kapital je še danes vezan na mladost in s tem na reproduktivno sposobnost in estetski videz. "Spremeniti je treba ravno koncept skrbi za sebe, da prirojena želja po lepoti ne bo postala družbena dolžnost.
Kako ženske doživljajo staranje?
Staranje je za ženske dvojna težava: poleg tega, da so izpostavljene družbenim predsodkom, so bolj nagnjene k razvoju kroničnih bolezni kot moški. Tudi struktura kolagena je drugačna, kar pomeni, da se oslabitev kože in znaki staranja pojavijo prej. Dolgo časa so se klinične študije osredotočale predvsem na moško telo in niso upoštevale bioloških razlik. Na primer, ženske, ki niso belopolte, so le redko vključene. A to se morda zdi paradoksalno, saj so ženske že od nekdaj bolj nagnjene k skrbi ter se bolj zavedajo zdravja in dobrega počutja. Vemo, da so ženske bolj krhke kot moški, vendar imajo hkrati daljšo življenjsko dobo, več moči in so bolj odporne proti smrtnosti. Te vidike je treba preučiti, da bi lahko predlagali posebne ukrepe za vse življenje.
Fotografije: Profimedia