Ta mali obred, ki ga vsi poznamo, ima veliko nepričakovanih koristi.
Lastnosti kave, ki povečujejo energijo, so dobro dokumentirane in znane, toda ali merite njen vpliv na druge vidike življenja, od izboljšanja zdravja črevesja do zmanjšanja vnetij in zaščite pred boleznimi jeter?
Odkrijte vse prednosti svoje vsakodnevne skodelice.
Preberite še:
- Hiša Claudie Schiffer v Angliji jemlje dih, napolnila pa jo je z umetninami, ki pripovedujejo vsako svojo zgodbo
- Teh 5 znamenj septembra čaka ljubezenska sprememba: Nekateri bodo spoznali sorodno dušo, nekateri pa bodo obudili staro romanco
Izboljša črevesni mikrobiom
Vsi vemo, da kava vsebuje kofein, vendar se le malokdo zaveda, da vsebuje več vlaknin kot kozarec pomarančnega soka. Poleg topnih vlaknin, ki pospešujejo prebavo in pomagajo telesu absorbirati pomembna hranila, je kava naravno bogata s prebiotiki. "Kofein vsebuje polifenole, vrsto prebiotikov, ki pomagajo hraniti dobre bakterije v našem črevesju," dodaja Karine Patel, dietetičarka pri Dietitian Fit.
Nedavna študija je pokazala, da imajo ljudje, ki pijejo črno kavo, več dobrih črevesnih bakterij in s tem bolj zdrav in raznolik mikrobiom kot tisti, ki je ne pijejo. Menijo tudi, da lahko spodbudni učinek kave na črevesje pomaga ohranjati ravnovesje in nadzor nad ravnijo bakterij.
Zmanjšuje vnetja
Kava je zaradi visoke vsebnosti polifenolov odličen vir antioksidantov. Polifenoli, naravne spojine, ki jih najdemo v številnih rastlinah, imajo pomembno vlogo reducentov in pomagajo ščititi telo pred škodljivimi posledicami prostih radikalov in oksidativnega stresa, s katerimi se vsakodnevno sooča. To lahko pomaga zmanjšati tveganje za bolezni, kot so bolezni srca in avtoimunske motnje, ter zmanjša vnetni odziv telesa. Dobra novica za tiste, ki imajo radi kavo s kančkom mleka: raziskave kažejo, da se protivnetne koristi polifenolov v kavi okrepijo v kombinaciji z beljakovinami, kot je mleko. Glede na študijo, objavljeno leta 2023, je kombinacija molekul polifenolov in beljakovin dvakrat bolj učinkovita v boju proti vnetjem kot sami polifenoli.
Krepi zdravje možganov
Večina nas zjutraj spije skodelico kave za poživitev, vendar ima kava morda več kot le prehoden učinek na zmogljivost naših možganov, saj ima številne pomembne nevroprotektivne vloge. Njena visoka antioksidativna vrednost pomaga ščititi možgansko tkivo in žile pred poškodbami, ki jih povzročajo prosti radikali, kava pa povečuje proizvodnjo serotonina in acetilholina (nevrotransmiterjev, odgovornih za nekatere možganske funkcije, kot so razpoloženje, spomin, pozornost in budnost). Glede na študijo, ki so jo leta 2007 izvedli v Evropi v obdobju desetih let, je pri udeležencih, ki so pili kavo, prišlo do manjšega upada kognitivnih sposobnosti kot pri tistih, ki kave niso pili. Znanstveniki so odkrili, da druge spojine, ki so poleg kofeina prisotne v kavi, ne povzročajo le občutka povečane budnosti, temveč tudi nevrološke spremembe.
Ščiti pred boleznimi jeter
Brazgotinjenje jeter ali fibrozo lahko povzročijo številni dejavniki, vključno z zdravstvenimi težavami, kot sta hepatitis in zloraba alkohola, in je lahko tako huda, da privede do odpovedi jeter. Ko se kofein v kavi v telesu prebavi, se v njem tvori kemikalija, imenovana paraksantin, ki upočasnjuje rast brazgotinskega tkiva. Svetovna zdravstvena organizacija je poleg informacij, da kava lahko pomaga zaščititi pred kroničnimi boleznimi jeter, potrdila tudi, da lahko zmerno uživanje kave pomaga preprečiti raka na jetrih.
Pitje kave da, vendar na pravi način
Če želite doseči popoln okus in aromo, je treba zagotoviti, da so zrna izpostavljena čim manjši oksidaciji. Enako velja za hranilno vrednost. Če želite kar najbolj izkoristiti prednosti kave, je najbolje uporabljati sveže zmleta zrna. Pomembna je tudi vrsta praženja. Zrna, ki so bila vzgojena v visokogorju, kot so Etiopija ter Srednja in Južna Amerika, običajno vsebujejo največ polifenolov. Poiščite rahlo pražena zrna, ki so bila podvržena manj intenzivnim toplotnim postopkom in zato naravno ohranijo več zdravih sestavin. Rahlo pražena zrna običajno vsebujejo tudi več klorogenske kisline, vrste polifenola, ki je zelo protivnetna in lahko pripomore k boljši presnovi.
Način mletja zrn lahko vpliva tudi na hranilno vrednost končnega izdelka. Če želite, da polifenoli, ki jih vsebujejo zrna, kar najbolj koristijo antioksidantom, morate zrna zmleti na drobno, kot se meljejo v espressu. Tudi temperatura vode je dejavnik, ki ga je treba upoštevati: če je prevroča, obstaja nevarnost, da se zrna zažgejo in pokvarijo okus, če pa je prehladna, obstaja nevarnost, da ne izločite vseh pomembnih hranilnih snovi.
Čeprav je klasični espresso še vedno možnost z najboljšim prehranskim profilom, ni za vsakogar. Če imate raje, da je vaša kava obogatena z nečim drugim, izberite izdelek, ki je nepredelan ali čim manj predelan. Sladila, sladki sirupi in celo nekatera rastlinska mleka vsebujejo dodatke, ki lahko razdražijo črevesje in možgane ter tako izničijo koristi vaše jutranje kave.
Zagotovite si nadzor nad porabo
Čeprav ima vsakodnevno pitje kave številne prednosti, je najbolj razširjeno poživilo na svetu, kar pa ni brez slabosti. "V idealnem primeru bi morali uživanje kave omejiti na 400 mg na dan, kar ustreza štirim majhnim skodelicam na dan ali dvema velikima skodelicama," opozarja Karine Patel. "Za nosečnice ali doječe matere se ta meja zmanjša na 200 mg na dan, kar ustreza dvema majhnima skodelicama na dan ali eni veliki skodelici. Več kot to ima lahko neželene učinke, kot so tesnoba, razdražljivost, nespečnost, visok krvni tlak, utrujenost in želodčne težave. Zaradi potencialnega učinka na osrednji živčni sistem je pomembno tudi, da veste, kdaj je najboljši čas za njegovo pitje. „Glede na raziskave je kortizol običajno največji 30 do 45 minut po jutranjem prebujanju, nato pa počasi upada ves preostanek dneva," pojasnjuje Karine Patel. "Kortizol je hormon, ki lahko naravno poveča našo budnost. Če torej pijemo kavo, ko je raven kortizola najvišja, se lahko koristi kave (predvsem njen energijski učinek) zmanjšajo. Najbolje je, da jo pijete približno dve uri po prebujanju in vsaj šest ur pred spanjem, da ne motite spanja, tudi če menite, da ste na kofein zelo odporni," dodaja.
Zaradi potencialnega vpliva na osrednji živčni sistem je pomembno tudi, da veste, kdaj ga je najbolje piti. "Glede na raziskave je kortizol zjutraj 30 do 45 minut po prebujanju na vrhuncu, nato pa počasi upada ves preostanek dneva," pojasnjuje Karine Patel. "Kortizol je hormon, ki lahko naravno poveča našo budnost. Če torej pijemo kavo, ko je raven kortizola najvišja, se lahko koristi kave (predvsem njen energijski učinek) zmanjšajo. Najbolje je, da jo pijete približno dve uri po prebujanju in vsaj šest ur pred spanjem, da ne motite spanja, tudi če menite, da ste na kofein zelo odporni," dodaja.
