Ne glede na to, ali bežimo pred neznanim zasledovalcem, padamo z velike višine ali smo ujeti v sobi brez izhoda, lahko vznemirljive sanje na različne teme ostanejo z nami še dolgo potem, ko se zbudimo. To sta 2 najpogostejši nočni mori in njun pomen.
Razumevanje globljega pomena naših nočnih mor lahko ponudi dragocen vpogled v čustveno, fizično in psihično počutje. Služijo kot pomemben opomnik, da sta naše telo in um tesno povezana.
Če pogosto doživljate nočne more, je pomembno, da raziščete morebitne nerešene konflikte ali stresorje v svojem budnem življenju. Če prisluhnete tem signalom in sprejmete proaktivne ukrepe za njihovo obravnavo, si lahko prizadevate za bolj sproščen spanec in večji občutek notranjega miru.
Preberite še:
- Jelena Đoković dneva nikoli ne začne s kavo: Namesto tega pije pijačo, ki topi kilograme in spodbuja presnovo
- Čaj, ki ga obožujejo Kitajke, ponuja številne prednosti: Spodbuja prebavo, deluje kot diuretik, zaradi enega razloga pa velja tudi za eliksir mladosti
Tukaj sta 2 motiva nočnih mor, ki se najpogosteje ponavljata.
1. Sanje o preganjanju
V sanjah z motivom preganjanja se lahko zgodi, da bežite pred neznano osebo, grozečo živaljo ali celo nejasno silo. Občutek nevarnosti je takojšen in ne glede na to, kako hitro tečete, se vam zasledovalec približuje.
Študija, objavljena v reviji Frontiers in Psychology, je pokazala, da so takšne sanje povezane z dejanskimi izkušnjami negativnih odnosov z drugimi. Raziskovalci menijo, da je to mogoče razložiti s "teorijo simulacije groženj" sanj, po kateri imajo sanje evolucijsko funkcijo simuliranja grozečih dogodkov, da bi izboljšali mehanizme za prepoznavanje in izogibanje resničnim grožnjam. To posameznikom pomaga pri vadbi reakcij na morebitne nevarnosti v varnem okolju.
Čustvena grožnja konflikta ali nezadovoljstva v resničnih odnosih lahko povzroči potrebo po pripravi na obvladovanje ali nadaljnje čustvene pretrese. Ko posamezniki doživijo napetost ali nesoglasje v svojih družbenih interakcijah, lahko njihov um simulira scenarije preganjanja kot način obdelave teh čustvenih groženj. To jim ne omogoča le vadbe odzivanja na morebitne konflikte, ampak služi tudi kot psihološko orodje za obvladovanje tesnobe in stresa, povezanih s temi odnosi.
Poleg tega teorija nakazuje, da takšne sanje niso le naključni dogodki, ampak so globoko zakoreninjene v naši evolucijski potrebi po preživetju. V preteklosti je lahko preganjanje predstavljalo resnično fizično grožnjo plenilcev ali sovražnih posameznikov. V sodobnem svetu se te grožnje pogosto kažejo kot družbeni ali čustveni izzivi, možgani pa jih predelajo s pomočjo sanj.
2. Sanje o zadušitvi
Sanje o zadušitvi so pogosto izjemno moteče. V teh sanjah se lahko znajdete v situacijah, ko postaja vse težje dihati, kot da neka nevidna sila pritiska na vaše prsi ali grlo. Druga možnost je, da ste ujeti v majhnem, zaprtem prostoru, kot je krsta ali zaprta soba, kjer je zrak vedno bolj redek. Lahko pa se vam zdi, da vas nekaj ali nekdo drži pod vodo in vam preprečuje dostop do zraka.
Zanimivo je, da je druga študija, ki so jo izraelski raziskovalci prav tako objavili v Frontiers in Psychology, pokazala, da so sanje o zadušitvi povezane z doživljanjem psihološkega stresa v budnem življenju, pa tudi s splošnimi motnjami spanja.
Fiziološko gledano je večja verjetnost, da bodo tisti, ki imajo med spanjem težave z dihanjem, kot je apneja ali težko dihanje v budnem življenju, poročali o sanjah o zadušitvi kot tisti brez takih težav. To nakazuje, da lahko boj telesa za dihanje povzroči zastrašujoč občutek zadušitve ali davljenja v sanjah.
Psihološko je tudi pri ljudeh s tesnobo ali stresom, povezanim z dihanjem – morda zaradi strahu pred zadušitvijo ali davljenjem – večja verjetnost, da imajo te nočne more. Raziskovalci domnevajo, da povezavo med psihološkim stresom in zadušljivimi sanjami dodatno podpira pojav spalne paralize. Med spalno paralizo posamezniki pogosto doživijo grozljiv občutek, da se ne morejo premakniti, včasih ga spremljajo halucinacije zlonamerne prisotnosti, ki sedi na njihovih prsih in otežuje dihanje.