Možnost, da je ujel vašo pozornost s katerim od njegovih filmov in se vam z njim trajno zapisal v spomin, je verjetno podobna tej, da ste v rokah že držali kinospored.
Še več, zagotovo vas je kateri od njegovih likov opomnil na osebno lastnost, ki je sicer ne bi ozavestili, ali na dan privlekel spomin, ob katerem ste skrivaj potočili solzo ali prasnili v smeh. Kot priznani režiser in scenarist Mitja verjame v zgodbe, ki vzbujajo pristno zanimanje in so podprte s srčnostjo, saj le v teh tiči tudi globlji pomen. Ne verjame v sporočila, narejena na silo, saj je lahko njihova posledica hitro puhlost. Zdi se, da to vodilo prav tako uporablja v svojem življenju, ki mu danes tudi sam občasno pripiše pridevnik sanjsko. K zadnjemu sta poleg njegove pokončne drže prispevali Mitjeva vztrajnost in delovna vnema, ki sta se kot pomembni izkazali že ob njegovih prvih kariernih mejnikih (na primer uspehu celovečerca Tu pa tam leta 2005). Nedavno sta ga ponesli tudi čez lužo, kjer je režiral svoj hollywoodski prvenec Leto življenja in se uspešno soočil s tako mogočnim ustrojem, kot je ameriška filmska industrija. Izvrstno predpripravo na to izkušnjo mu je nudila Poljska, ki mu je med drugim omogočila režiranje njegovih prvih dveh mednarodnih celovečernih filmov, Pisma sv. Nikolaju in Planet samskih. Vtis pa je letos pustil tudi na domačih tleh, predvsem z dokumentarnim filmom Covid-19 – Zgodbe prebolevnikov, ki ga je posnel v sklopu ozaveščanja o posledicah te bolezni. Že drži, da Mitja dobro ve, kako povzročiti, da množice derejo v kinematografe, poleg tega je s svojim uspehom v navdih vsem, ki lovijo svojega in se že vnaprej omejijo s tem, od kod prihajajo ali kaj zmorejo.
Novo na Metroplay: “To ni starost, to je zrelost” | LADEJA GODINA KOŠIR, ELLE ZELENO 2024
