Velika belina

23. 6. 2011
Velika belina

Nič več eterična, nič več pridna punčka, zdaj je ostra, drzna in pripravljena, da nam ukrade poletje. Kdo se boji bele?
Urša Jerkič

Bela ima strašno dober ugled, predober.

Je 100-odstotno trezna, vanjo se zavijajo neveste in druga dekleta, ki ne pijejo rdečega vina. Je pa tudi medicinska in znanstvena, v vsakem primeru nekoliko hladna, zadržana, racionalna, cerebralna. Čeprav vselej visoko na seznamu obvezne poletne opreme, gre letos do konca, in zato je tako zanimiva, ker je šla čez sebe, v skrajnost, v 'totalen look': bela od glave do peta, od jutra do noči. Pozabite na poročne asociacije, vsa v belem je to sezono šifra za samske punce.

Gospodična Kul

Priznam, prvo, kar sem opazila, ko je na pisto stopila različica morskih deklic Rafa Simonsa za Jil Sander, so bili njihovi barvasti repi. Že naslednji trenutek pa sem se zagledala v belo T-majico. Stara znanka je v kombinaciji z napihnjenim krilom dobila povsem nove poteze; postala je nekaj, kar bi oblekle sestre iz romana Jane Austin na neskončnih sprehodih po angleškem podeželju v 2011, bila je razsodna, bila je rahločutna, bila je, oh, tako zelo kul.

Morda se ta hip zdi, da so barve nova črna – saj se še spomnite črne? – toda kombinacija fuksija torbice s strupeno zelenim čipkastim krilom in svetlo modro manikiro ne more trajati večno (v modnem času je to več kot šest mesecev). Še ulični blogerji bodo kmalu potrebovali barvni detoks. Po sezonah prežanja na asfaltu, da bi iz rokava, izza ovratnika ali vsaj roba hlač za trenutek poblisnilo kaj svežega, kaj prepovedanega, kaj kodrlajsastega, jih zdaj z vseh strani napadajo prepleskani novi modni optimisti.

Hm, morda bi fluorescentne odtenke morali uvrstiti na seznam antidepresivov. Barve govorijo, no, prav kričijo, da je vse ne samo v redu, temveč prekleto fantastično, krizni časi so pozabljeni, oblikovalcev lastniki ne obglavljajo čez noč in mala neon oblekica je zelo audreyhepburnovska. To noro srečno hordo, ki, če jo pogledaš po diagonali, lahko spominja tudi na zapestnico machu picchu, lahko v trenutku osmeši blok čiste in jasne bele barve, ki jim brez besed da vedeti, kam naj si zatlačijo svoj joie de vivre. Ker je zastrašujoče popolna v svoji preprostosti in ker belo bela zbode v oči kot snop žarometov.

Ko črna obmolkne

Če za trenutek odmislimo mavrico, ki nam skače pred očmi, je resnična konkurenca, tista, s katero belo ves čas primerjamo, ena sama. Res ti ni lahko, če je tvoja sestra črna, in vendar je bela prav zaradi nje dobila status druge črne. Ko so pri Margieli, sinonimu za črno, odpirali svoj prvi studio, prvi maison, so stene in pohištvo, nabrano z vseh vetrov, prebarvali v belo, da so dobili enoten videz, platno, na katerem so se počasi začele nabirati sledi časa, madež tu, praska tam, in prostori so začeli živeti. Ste opazili, da so tisti, ki so svojo garderobo obsodili na črno, pri dekorju ponavadi obsedeni z belo? Bela diha, pusti ti misliti, hkrati je polna in prazna ter odlično prenaša minimalizem; en bel kos v beli sobi in že imaš občutek, da si v galeriji.

Toda če imaš priložnost izbirati med suknjičem Calvin Klein v črni in beli barvi, vzameš belega. Črna zmehča ostre linije, kot črna luknja pogoltne detajle, ki jih je glavni oblikovalec hiše Francisco Costa tako mojstrsko izpilil. Na beli so vidne vse poteze, ves razmislek, bela ne prikrije nobene gube. Kolekcija Calvin Klein za pomlad-poletje 2011 je tako ostra, da se ti zazdi, da bi se na mali beli lahko urezal in kar naenkrat bela ni več tako ljubka in nedolžna. Tudi Phoebe Philo je za Céline pokazala svojo interpretacijo. Njena utilitarna eleganca je tunike, nujen kos vseh nomadov, naredila tako zelo odrasle in mestne – nič čudnega, da Daria Werbowy v oglasu pod pazduho nosi rolko, ne torbice. In če smo še trenutek prej prisegale, da so bele hlače veliki ne-ne, smo ob prihodu njene čete širokih, sproščenih in, no, belih različic lahko mislile samo še na to, kako hitro se bodo znašle v Zari, ker bo naša garderoba šele z njimi uradno vstopila v leto 2011.

Zmenek pri Gatsbyju

Celo poletje in zloglasni sloves lastne znamke je v belilo zabrisal Alexander Wang. Fant, ki je definiral, kaj manekenke resnično nosijo na ulici, se je tako po sezonah črnine odločil za nekaj prvinskega in optimističnega, kot je izjavil sam, in izbral belo. Tudi kolekcija darkerice Ann Demeulemesteer je belo vpeljala, ne da bi izgubila tisto, kar smo od nje vajeni, Rick Owens pa je v beli tako ali tako videti odlično. Če so se ti temačneži odločili za svetlobo, ji res nihče več ne more ubežati. Še arhitekti, o katerih kroži knjiga Zakaj arhitekti nosijo črno, bodo grešili z gospodično Blanche.

Bela na belo je zagotovo nekaj, kar nismo nosile v srednji šoli, česar pač ne moremo reči za črno, nova bela je odrasla. Pri Chloé je tako postala nova bež, ki je bila mega uspešnica prejšnje sezone: sofisticirana, deluks, nekaj, kar mami ukradeš iz omare, nosiš pa po svoje, torej brez ličil in z nizkim, rahlo razkuštranim čopom kot pri Céline. V njej sicer res ne moreš sedeti na robu pločnika, ustreči ji moraš s perilom v kožni barvi in včasih ti odpove zmenek, ker je spet v čistilnici, a za učinek Biance Jagger je v to razmerje vredno vlagati.

Si katera res želi še eno poletje preživeti ležerno, v odrezanih kavbojkah? Letos ga lahko zamenjamo za šik na način Velikega Gatsbyja. Nič ne reče: »Imam brezmadežen okus in prinesite mi že enkrat gin tonik,« bolje kot hlačni kostim Driesa Van Notna, kar je vsekakor dober začetek večera, kaj šele sezone.

Fotografije Elle/Imaxtree

Novo na Metroplay: Vloga sodobne ženske | Urška Draž in Sonja Šmuc