Lahko jo ljubimo ali sovražimo, a nobena barva pri ženskah ne vzbuja tako močnih čustev kot rožnata, ki nas bo spremljala to jesen – povsod!
Pri petih letih smo jo oboževale, pri desetih smo jo imele že vrh glave, pri petnajstih smo se ji popolnoma odrekle ... Ali pa morda tudi ne? Po desetletju predsodkov in stereotipov se je rožnata barva končno osamosvojila in pokazala svojo zrelejšo plat. Ta je močna in sofisticirana, kar ji je na letošnjih modnih stezah priznala tudi najbolj vplivna feministka modne industrije, Miuccia Prada.
In kako je rožnata sploh dobila slab sloves? Vrnimo se v 18. stoletje, ko še ni veljala za barvo deklet, svetlo rožnati toni so bili takrat rezervirani predvsem za moške.
»Rožnata moška obleka s cvetličnim vzorcem je takrat veljala za zelo možato oblačilo,« pojasnjuje Valerie Steele, direktorica FIT-a in avtorica številnih knjig o modi. Ta trend se je obdržal tudi v 19. stoletju, ko so bogate viktorijanske družine dečke oblačile v rožnato, njihove sestrice pa v modra oblačila. Tudi ameriška revija Time je leta 1927 povzela nasvete vodilnih proizvajalcev oblačil, ki so zagovarjali stališče, da je rožnata barva močna barva in kot taka primernejša za močnejši spol.
V filmski uprizoritvi kultnega Fitzgeraldovega romana iz leta 1925 prevarani soprog posmehljivo komentira rožnato oblačilo svojega nasprotnika, Jaya Gatsbyja (Leonardo Di Caprio) – barve ne omenja zato, ker bi želel razvrednotiti njegovo možatost, ampak njegov intelektualni status. Na izjavo, češ da ima opravka z oxfordskim učencem, ostro pripomni, da tega ne verjame, saj nosi rožnato obleko. Rožnata je takrat v Angliji namreč veljala za barvo delavskega razreda in je šele po drugi svetovni vojni dobila izrazito žensko, a pozneje tudi protifeministično konotacijo.
Kdaj je rožnata postala ženska?
Nihče ne ve, kdaj točno je rožnata barva postala barva žensk, a ve se, da so petdeseta leta krivec za nastanek splošnega stereotipa: rožnata je ženska barva. Od zapeljivosti, ki jo uteleša Marilyn Monroe v obleki brez naramnic (Moški imajo raje plavolaske), do damske elegance Jackie Kennedy v Chanelovem kostimu. Ženske po vsem svetu nosijo različne odtenke rožnate barve, ki je popolnoma izgnana iz sveta moških.
Z invazijo lutk Barbie in novih modnih smernic, med katerimi črna barva velja za kraljico prefinjenosti, se rožnata v osemdesetih in devetdesetih vse bolj dojema kot barva otroškosti; potem ko jo feministke začnejo javno preganjati, pa rožnata paleta barv ostane le še za deklice in najstnice. Čeprav niti ena resnejša raziskava ni potrdila te teze, velja prepričanje, da deklice instinktivno izberejo rožnato barvo, ugotovljeno pa je, da odrasle ženske (in moški) največkrat izberejo modro.
Uboga rožnata. Raziskava, opravljena v ugledni reviji Harvard Business Review leta 2011, je pokazala, da je ženske prav zares ne marajo. Sovražijo jo. Še natančneje, sovražijo pričakovanja in prepričanja, ki jo spremljajo. To je očitno spodbudilo Harriet Harman, britansko laburistko, da se je v začetku leta podala na kampanjo po Angliji v rožnatem avtobusu in ženske spodbujala k volitvam. Rožnata barva je sama po sebi v redu, a marketinški geniji, ki jo izkoriščajo na prvo žogo, zagotovo niso. To pa jih bo drago stalo.
Rožnata? Je čutna in odseva čustva!
Zagotovo pa oblikovalce ne bo drago stalo dejstvo, da so to jesen stavili na optimizem in v svojih kolekcijah ponudili širok spekter tonov, da pokažejo, kako zelo okusna, dramatično občutljiva in ironično živahna je lahko rožnata. Zavedajoč se njenih političnih in socioloških pomenov, je Miuccia Prada svojo kolekcijo opremila z najbolj ljubkim odtenkom te barve. »Upam, da je bilo videti ironično,« je povedala v zaodrju in poudarila, da je pastelno rožnata, ne glede na svoje protifeministične konotacije, zelo lepa barva.
»Rad imam rožnato paleto, ker izžareva čutnost,« je svoj barvni izbor komentiral Erdem Moralioglu, katerega obleke rožnatih odtenkov veljajo za jesenski obvezni kos. »Razumem, da na prvo žogo lahko deluje dekliško – no, odvisno, kako jo nosite –, a rožnata barva je pravi kameleon. V kombinaciji s škrlatno rdečo poudarja privlačnost, ob črni deluje sofisticirano in elegantno, če jo kombinirate s smaragdno zeleno, pa ste lahko videti bizarno, a na dober način.«
Christopher Kane je eden od redkih oblikovalcev, ki je rožnato že prav udomačil. »Paleto rožnatih odtenkov uporabljam iz sezone v sezono zaradi njenega nevtralnega pridiha in širokega razpona. Predsodki me niso nikoli odbijali. Rožnata namreč omogoča neskončno možnosti, saj je lahko seksi, ženstvena, nedolžna, pomirjujoča ... Vse je odvisno od teksture in konteksta. Še zlasti mi je všeč, kako jo nosi britanska kraljica.«
Kako nositi rožnato in ohraniti ugled, je vprašanje, na katerega zna odgovoriti Mary Katrantzou. »Rožnato barvo doživljamo kot pretirano osladno, žensko barvo, a ni bilo vedno tako,« pojasnjuje. »Med preučevanjem viktorijanskih oblačil smo ugotovili, da so rožnati odtenki služili izražanju moči in trdoživosti kot svojevrstna moška alternativa črne barve. V kolekciji smo ponovno oživili te pomene skozi modernističen pogled.«
Po letih minimalizma in retromanije je težko napovedati, ali bodo ženske takoj sprejele srečo in optimizem, ki jo izraža rožnata barva. A oblikovalka meni, da se ji ženske izogibajo zaradi stereotipa, ki jo spremlja, po drugi strani pa je prav zaradi tega rožnata danes močan modni izraz. »Kolekcijo sem oblikovala, da bi porušila stereotipe in ženskam pokazala, da jim lahko rožnata barva da moč.«
Lepa in močna v rožnatem? Zakaj pa ne!
Besedilo: Vladimira Blaževič, prevedla in priredila: Lučka Bajs
Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice