Na novi modni odisejadi se urednica mode, Petra Windschnurer, spušča na spolzka tla, oblekla se bo v rožnato.
Pripadam generaciji, ki ji rožnata barva v otroštvu ni bila položena v zibelko. Če odprem album s fotografijami, se ji najbolje približa izprano rdeča obleka (kakšni praški za ohranjanje barve neki), medtem ko se odtenki preostalih oblačil gibljejo znotraj tople jesenske palete.
Da ne bo pomote, nerožnatega otroštva ni zakrivila moja mati, rožnata v Jugoslaviji leta 1974 preprosto ni bila aktualna. Ne vem, kje sem torej sama zgrešila pri svoji hčeri? Naj se še tako trudim ubežati barvi sladkorne pene, je njena omara z oblačili vedno znova rožnata. In ko sem domov prinesla nekaj rožnatih plaščev, da jih udomačim, sem pričakovano požela val navdušenja, tako svoje osemletne hčere kot tudi komaj sedemmesečne nečakinje.
Nekaj je na tej rožnati barvi, da tako privlači punčke, kaj punčke, tudi vedno več oblikovalcev. Seveda se je roza v modo zatekla ničkolikokrat, a za moj okus vedno v napačni družbi. Preveč dekliško, ljubko in ne nazadnje tudi preveč prosto. Oprijeta majica v intenzivno rožnati barvi z zlatim napisom, ki mimoidoče nagovarja, češ, poglejte, kako sem seksi ...
Kdo si danes še želi klišejskega videza? Pa vse polno rožnatih volančkov, čipk, pliša, ne, hvala, k pameti se je bojda spravila celo Paris Hilton. Z roza sva se prvič malce bolj potipali, ko je Raf Simons za Jil Sander v poletni kolekciji 2011 manekenkam oblekel povsem običajne, klasične srajčne bluze v rožnati ter balonaste, minimalistično zasnovane dolge obleke in za piko na i ustnice deklet prevlekel z najbolj fluo rožnato šminko, kar sem jih videla v svojem življenju. V praksi me je prepričala le ta, pa čeprav samo za eno sezono.
Torej rožnata barva. Pri predmetu Likovna teorija smo nanjo gledali zviška, redko smo jo uporabili pri oblikovanju oblačil, vzorci v tej barvi pa so bili tako redki, da je bil vsak poskus označen za modni eksces. In vendar mi ta barva ne da miru, vse od predlani, ko je spet Raf v svoji poslovilni kolekciji za Jil Sander v moje srce zakorakal s prevelikim nežno rožnatim plaščem.
Končno, roza barva je dobila partnerja, s katerim pod roko izgubi vse negativne opazke. Edino plašč je tako robusten (še zlasti veliki, škatlasti kroji) in grob (vidne teksture materialov so zaželene), da jo brez težav ukroti. Tega se že vsaj dve sezoni zavedajo tudi pri Carven, ki vsakič znova plašče z XXL-volumnom pahnejo v objem izjemno nepričakovanih barv, da bi njihovo teorijo letos potrdili še pri Céline, Miu Miu, Missoniju, Marcu Jacobsu in DKNY. In, roko na srce, tiste najbolj nežne različice plaščev, ki že mejijo na pudrasto barvo, morda v vašo garderobo zakorakajo ne le kot muha enodnevnica.
Najti rožnati plašč ni bilo lahko. Pravzaprav sem našla le štiri različice, eno na oddelku znižanih oblačil iz pretekle sezone. Še sem dobra, še jih znam uloviti, tiste posebne priložnosti, saj veste. Če bi le zmogla toliko poguma, bi rožnati plašč nosila le s svileno obleko izčiščenega kroja, kakopak, na gole noge. Tako pa ostajam s svojim novim rožnatim prijateljem v družbi džinsa in bele srajce. Vse drugo je ob takšni barvi povsem odveč, vsaj v moji roza modni viziji.
Petra Windschnurer
