Z njimi si ne grejemo več ušes in glave. Zakaj jih potem še nosimo? Naša modna urednica tokrat razpravlja o kapah in njihovi kapricah.
S kapami imam prav poseben odnos oziroma, če sem bolj natančna, ga sploh nimam. Še v času otroštva je moja mati zagovarjala teorijo, da je otroku treba kapo na glavo povezniti čim pozneje, in to čim tanjšo, saj se le tako izogneš vnetju ušes. Hvala, mami, prav si imela, a kakšen ekstra pisan velik cof bi mi vseeno lahko privoščila. Kapa je zrasla in jaz tudi, v najstniških letih sem nanjo povsem pozabila, zdaj pa je zame zgolj nujno zlo (naj v svoj zagovor povem, da moj frufru pod njo trpi, da o srbenju lasišča niti ne začnem). Kapo dol vsem pravim 'kaparkam'! Potem pa se je zgodilo. Kape so se preselile, najprej so zamenjale letni čas, nato še zunanji prostor s pisarno. Uporabnost se je vsesplošno uklonila dekoraciji. Ko sem pred leti sredi poletja z njo na glavi srečevala prijatelja (da ne bo pomote, pleša ni bila razlog), pa sva s kapo spet prešli na vi: joj, kakšen pozer. Stališča ni omajala niti poletna kolekcija za Jil Sander iz leta 2012, ki je sprožila pravo kapasto revolucijo. Pletene kape z velom, in to poleti. Pozerji. Sledil je vsesplošno posvojeni beanie (ne boste verjeli, koliko Davidov Beckhamov se še danes sprehaja po Ljubljani), pa grunge revolucija, ki je kape pozimi dvignila tako visoko, da so ven kukala ušesa. Le čemu potem kapa? In, ne nazadnje, kape, ki jih nosiš v zaprtem prostoru! Zgolj krinka za slabo pričesko? Pravijo, da zamere ni vredno kuhati predolgo, zato je čas, da svojo nestrpnost do tega modnega dodatka spremenim v nekaj kreativnega. Kako že? Za modo je vredno potrpeti? Vse, kar si v zastavljeni zgodbi o kapah želim, je, da ne bi bila videti tako kot moj prijatelj, pozersko. Za test sem izbrala tri kape, glej no, glej, tri nastopaške kape. Začetek že ni obetaven. Takšno s ščitkom, ki jih je na glave manekenk poveznila Stella McCartney, pleteno s kristali, ki bi jo z veseljem nosila Cara, in mehko krzneno kapo s cofom v stilu Ralpha Laurena. Zadnji dve glavo prijetno grejeta, medtem ko ima tista s ščitkom le okrasni namen. Fantovski naboj, ki ga zadnja izžareva, je treba umiriti z nečim bolj ženstvenim in znova razplamteti z nečim bolj fantovskim. Oblačilna kombinacija se sestavi kar sama. Peplum top, pa široke hlače in superge. Brez kape sem videti dobro, s kapo po mojem mnenju še bolje. Poza? Skromno pozerska. Se pravi, da izbranka izpolnjuje moj pomemben kriterij. Mogoče je tako, ker ima prav kapa s ščitkom v tem primeru samo dekorativni namen (imela ga je tudi v preteklosti, razen če z njo nisi na sončnem igrišču igral bejzbola). Tudi Stellina dekleta so s podobno kapo videti kul, in ne kot kvazi modne poznavalke, le kul. Naslednja je pletena kapa s kristali, ki bi jo praviloma morala nositi visoko dvignjeno, kot prave najstniške upornice. Ne glede na to, kaj oblečem zraven, se ne ujameva. Najbolj sva se skregali, ko so ji družbo delale oprijete usnjene hlače, motoristični škornji in krznen brezrokavnik. Imela sem občutek, kot da so me pravkar brcnili iz predlanske reklame za Zaro. In ko sem ji pripeljala še bolj intelektualnega Kenza, se nisem mogla otresti nadvse pozerskega priokusa. Prisežem, da bi se s krono Dolce & Gabbana počutila bolje. Mogoče pa bi morala večerno kreacijo nadgraditi z njo? Natakniti si kapo ob večerno razpoloženi toaleti je lušten stilistični poskus, ki temelji na vedno visoko cenjenih kontrastih, a žal se v resničnem svetu ne obnese. Kontrasti in kreativnost gor ali dol, kombinacija deluje banalno.
Torej? Ena od treh, kar sploh ni slabo za kapo zelenko, ki pa kljub začetniški sreči kapam ne bo na široko odprla vrat moje omare. Kape bodo še vedno ostale del moje zimske garderobe. Na glavo si jih bom nataknila takrat, ko bodo ušesa tako trpela, da bo frufru sklonil glavo in ves pomečkan potrpel, da ga znova osvobodim spomladi. Kapo dol!
Petra Windschnurer
Novo na Metroplay: Žan Serčič o glasbenem ustvarjanju, ohranjanju zasebnosti in spremembah