Pod lupo: Natalija Mencej

30. 12. 2014

Ukrajinka, ki je svojo afero z modo začela v Londonu, vzljubila moško modo, pobrala kar nekaj odmevnih nagrad in zdaj postala tudi malo naša, saj ponovno biva v Sloveniji.

V modo so vas vpletle zanke. In šali so vam pomagali preživeti v Londonu.

Zelo lepa predstavitev. Res je, bilo je točno tako.

Vaša zaključna kolekcija na Saint Martinsu je bila namenjena moškim. Raje oblikujete moške ali ženske kolekcije?

Na CSM sem prvi dve leti oblikovala za ženske, na koncu drugega leta pa sem po projektu, v katerega je bila vključena tudi moška moda, ugotovila, da mi je ta bolj všeč. Zame je bil to preporod, bilo mi je veliko bolj zanimivo – linije, silhuete, poudarek na detajlih ... in veliko manj prostora je za napake. Biti mora bolj popolno – tako navzven kot navznoter. Meni se zdi veliko bolj premišljena.

Pripravili ste tudi kolekcijo za pse. Je morda tudi v tem vaša prihodnost?

Bog ne daj! Diplomska kolekcija na CSM je bila zelo britanska, zelo London, zelo duhovita in bahaška. Resnično sem uživala. Predstavljam si, da je bila moda v osemdesetih takšna – zabavna, sproščena in ustvarjena, da razveseljuje ljudi. Morda je prav zaradi tega tudi moja kolekcija pri medijih požela toliko odobravanja. Danes se je to v modi izgubilo.

Poročeni ste s Slovencem. Ste tudi v naši kulturi našli kaj, kar vas navdihuje?

Poročila sva se veliko prej, preden je moj odnos z modo postal resen. Rečem lahko, da me navdihuje predvsem kultura. Navadno začnem z zgodbo, sliko ali le končkom blaga. Vsakič je drugače. Pri meni tu ni pravil.

Ste oboževalka hip-hopa le v modi ali ga radi tudi poslušate?

Na splošno obožujem glasbo – od klasike do elektronike. Sedem let sem obiskovala ure klavirja. Vse je odvisno od razpoloženja – poslušam vse zvrsti glasbe.

Kaj bi počeli, če ne bi bili modna oblikovalka?

Iskreno povedano, ne vem. Zagotovo pa ne bi bilo to nekaj, kar ima za svojo prijateljico rutino.

Kdaj nas boste nagradili z žensko kolekcijo?

Za zdaj bom nabirala izkušnje v 'resničnem svetu mode', potem pa ... kdo ve ...

Za vami je leto nagrad – vam je to dalo nova krila?

Nagrade so vedno dobra stimulacija in motivacija. Zame pa tudi znak, da sem na pravi poti.

Lahko naredite primerjavo med uličnim stilom v Sloveniji, Angliji in Ukrajini?

Ukrajinci so ekstremno tradicionalni. Ukrajinskega moškega nikoli ne boste videli v svetli srajci. V Sloveniji sem opazila, da moški srajc sploh ne nosijo. Kadar so oblečeni sproščeno, je videti, kot bi šli smučat ali pa na plažo. London pa je zelo pisano in večkulturno mesto, tukaj vidiš veliko različnih stilov in navdihov.

Čaka vas delo pri Trussardiju. Kaj pričakujete?

Z delom sem že začela. Znanja je na pretek in upam da mi bo pomagalo pri nadaljnji karieri. Delam v odličnem timu.

V modo ste stopili precej pozno. So bili začetni koraki težki?

Izredno težki. Zdaj, ko se ozrem nazaj, mislim, da sem uživala čisto v vsakem trenutku. Kaj je definicija besede pozno? Bolje je pozno kot nikoli. Moda na splošno ni glamur – je stalno, trdo delo.

Za vami sta Central Saint Martins in Royal College of Art. Katera ustanova vas je bolj zaznamovala?

CSM me je naučil poguma in drznosti, Royal College pa mi je pomagal vnesti odličnost v veščine, a vendar ostati zvesta sama sebi.

Pripravila: Tina Curk

Novo na Metroplay: Vloga sodobne ženske | Urška Draž in Sonja Šmuc