Nova Elle vas že čaka v vaši najljubši trafiki! Predajte se prazničnemu vzdušju v družbi Elle, potopite se v dobre zgodbe in se izgubite med modnimi fotografijami. Za začetek pa vas vabimo k branju pisma glavne urednice Petre Windschnurer, ki obuja spomine na dve desetletji modnih trenutkov
Utrinki s tednov mode
2005
V veliko dvorano Louvra sva jo s petminutnim postankom v hotelu, zgolj toliko, da sva odložili kovčka in pobrali vabila, mahnili kar z letališča. A ker biti točen v času tednov mode ne šteje prav veliko, sva s Tino na svojo prvo veliko modno revijo prispeli pred vsemi. Tipična začetniška napaka modne entuziastke, ki se jo otreseš šele po nekaj sezonah neskončnega čakanja. Če v akademskem svetu petnajstica ostaja zabetonirana meja, ko še smeš stopiti v predavalnico, si modni svet največkrat nonšalantno dovoli tudi do 45 minut pribitka. V tem času bi se lahko zagotovo trikrat preoblekla in prihod na revijo Valentino počastila v rdečem plašču in rdečih hlačah. Tako pa sem zgolj z rdečim zložljivim dežnikom v roki čakala v preddverju, da varnostniki označijo vrste za povabljence, ki imajo na vabilu dodeljen sedež, in preostale, ki si bodo spektakel ogledali stoje. Mesti 83E in 84E sta nama vrata v modni raj odprli vsaj 20 minut pred tistimi, ki so na nogah iz ozadja mimohod modelov na koncu videli bolje kot gostje v drugi vrsti (ta je še danes po mojem mnenju najmanj posrečena, saj ti pogled na obutev zakriva pričeska, ki je po možnosti različica najbolj razkošne fen frizure, kar je premore Pariz).
V čakanju na začetek revije sva potihoma uživali, modni javnosti okoli sebe pa s ponavljajočim nervoznim pahljanjem z vabilom dajali vedeti, da se nama tako kot njim mudi na naslednji šov in da je skrajni čas, da se 'zavesa dvigne'. Zmotila naju ni niti napetost, ki so jo poganjali vzkliki naveličanosti na desetih kvadratnih metrih natlačenih fotografov in snemalcev. Ko jim je prekipelo, so bili tudi zelo nesramni in prav vseeno jim je bilo, komu 'žugajo'. Na reviji za Lanvin, ki je organizatorji nekaj dni zatem nikakor niso želeli pognati v tek, dokler na dotično mesto v prvi vrsti ni sedla urednica, ki seveda ni nosila Prade, ampak krzneni plašč, so 'neotesanci' neodobravanje njene enourne zamude izrazili z živopisnim spektrom živalskih vzklikov. Vuf, vuf, reflektorji, prvi takti glasbe in, voilà, šov, ki se ga tako živo spominjam še 20 let pozneje, se je začel.
2025
Pred vhodom se je nagnetlo toliko ljudi, da so povsem ohromili že tako neznosen promet na pariških ulicah. Pomembneže na revijo Isabel Marant vozijo v črnih avtomobilih z zatemnjenimi šipami in radovedneži ter naključni obiskovalci začno kričati, takoj ko nekdo izstopi iz njih, pa čeprav je to morda zgolj asistentka ali voznik. Na modne revije znova prihajam pravočasno (hvala, LJFW, da ste celotnemu modnemu sistemu pokazali, da je točnost lepa čednost) in z Ajdo ter Miko se tako med prvimi postavimo v vrsto za povabljence z uradnim vabilom v digitalni obliki. Gospod v spremstvu žene na drugi strani ograje me pokliče po imenu. Govori slovensko in mi med mahanjem pove, da je njemu ime Peter. »Se poznava?« ga vljudno vprašam. »Ne!« mi odgovori z enakim navdušenjem kot pozneje Ajda v dvorani ogovori Paris Hillton s prošnjo, da pošlje pozdrave Elle Sloveniji. Verjamem, da Ajda ne bo nikoli pozabila svoje prve velike modne revije, jaz pa ne dobre volje gospoda Petra.
»Petra, bi nosila plašč na moji modni reviji?« me vpraša Maja Štamol, ko doma še urejam fotografije z zadnjega obiska Pariza. Kaj naj rečem, letošnja bera modnih utrinkov s pripisom za vedno bo izjemna.
P. S. Na strani 20 si oglejte reportažo s tedna mode v Ljubljani, na strani 18 pa preberite, kako lahko brez vabila doživiš modno dogajanje tako intenzivno, kot da bi sedel v prvi vrsti.
Petra Windschnurer, glavna urednica