Igralka, ki zna s svojo prezenco prepričati tako na velikem platnu kot na rdeči preprogi.
Na letošnjem mednarodnem filmskem festivalu v Sarajevu je svetovno premiero doživel film Belo se pere na devetdeset, v katerem z izjemno kompleksno in čustveno zahtevno vlogo navdušuje Tjaša Železnik.
Igralka se je skupaj z ostalimi člani igralske zasedbe in ustvarjalci filma sprehodila po dolgi rdeči preprogi, kjer je blestela v čudoviti čipkasti rdeči obleki, ki v hipu pritegne pozornost modnih navdušencev. Obleka je znamke Self-Portrait in je del igralkine garderobe že kar nekaj časa.
"Ko me je Iva (Krajnc Bagola, soigralka v filmu, op..a.) vprašala, kaj bom oblekla za premierski večer, sem ji odgovorila: 'Točno to, kar na tvoji poroki pred 9 leti.' Moram priznati, da sem jo do danes zelo malo nosila, verjetno zato, ker ni bilo toliko priložnosti," pove za Elle Tjaša Železnik, ki je k elegantni obleki kombinirala legendarne črne čevlje z rdečim podplatom.
"Čevlje imam pa še starejše," z nasmehom prizna. "Če sem iskrena, so bili to moji prvi čevlji znamke Christian Louboutin, ki sem jih kupila pred približno 20 leti v New Yorku."
Svoj videz je zaokrožila s torbico znamke Miu Miu, ki jo obožuje in je njena zvesta spremljevalka na slavnostnih preprogah. Kar se tiče nakita, smo pri Tjaši vajeni, da vedno izbere minimalističen stil, ki pa ji odlično pristoji.
"Zdaj ko pomislim, kaj danes nosim, imam vse na sebi, kar sem dobila za darilo (nasmeh). Verižico z obeskom srčka od sestre, ki mi jo je podarila za 50 let, verižico z obeskom črke T in uhane, ki mi jih je letos podarila mama, in prstan, ki sem ga dobila od mame za 40 let. Nakit sem za to priložnost izbrala, ker mi res veliko pomeni, saj me veže na mojo družino, ki je tudi rdeča nit filma."
Tjaša v filmu Belo se pere na devetdeset igra zelo zahtevno vlogo, in sicer Bronjino mamo Mito, ki zboli za rakom. "Ko sem slišala, da bi igrala to vlogo, sem bila zelo počaščena. Knjiga mi je bila zelo všeč, saj me je popeljala v čas mojega otroštva. Tudi sama sem ob branju knjige pomislila na svojo babico, na naš način življenja, na svet, ki je bil tako preprost, a hkrati bogat. Koliko so nam male stvari veliko pomenile, koliko je meni pomenila moja družina, druženje ob novem letu, ob vseh praznikih in to vse je skozi zgodbo filma na dan prišlo, ker smo šli v ta čas, v katerem sem tudi sama odraščala. Čas, ki je tako drugačen od tega danes," opaža Tjaša.
"Meni je hudo, ker naši otroci tega ne bodo nikoli doživeli na tak način, kot smo mi. Predvsem zaradi vse bolj napredne tehnologije, ki jih hkrati bombandira, kakšni morajo biti in kaj bi bilo dobro, da so. Moja generacija ni bila obremenjena s tem. Moje otroštvo je bilo enostavno: igranje na dvorišču, šola, veliko športa, družina, prijatelji ... to je bilo bistveno. Ni me zanimalo, kako bom videti, kaj bom dosegla, ampak me je zanimala ljubezen, prijatelji, ta trenutek zdaj ... Mislim, da film v sebi nosi prav nekaj tega, hkrati pa je bila vloga Bronjine mame, ki je resnična oseba, zame velika odgovornost. Bronja mi je zaupala veliko stvari o njej, ki niso omenjene v knjigi, in prav te so mi pomagale, da sem lik začutila. Ob tem sem imela veliko oporo v režiserju Marku Naberšniku in soigralcu Juriju Zrnecu, ki v filmu upodablja mojega moža Janeza," še za konec doda. Da se Jurij in Tjaša odlično ujameta pred kamero smo se sami že večkrat lahko prepričali. Tudi tokrat sta izžarevala posebno kemijo in odigrala prepričljiv zakonski par.
