Potrošniške vrednote se v svetu kulturnih in ekonomskih premikov vse bolj spreminjajo, pri čemer se luksuz odmika od svojega prvotnega pomena in vstopa v intimne sfere čustev, pripadnosti in smisla.
Luksuz je bil desetletja sinonim za status, moč in prestiž – v najširšem pomenu besede je pomenil redkost, visoko ceno in družbeno prepoznavnost. A v času, ko se svet spreminja (tako ekonomsko kot družbeno), se spreminja tudi pomen tega koncepta. Luksuz vse bolj postaja notranji občutek in manj zunanja oznaka. Gre za prehod od posedovanja k doživljanju, od razkazovanja k osebnemu smislu.
Na konferenci “Changemakers in Luxury Fashion” v Milanu, ki sta jo organizirala Zalando in Camera Nazionale della Moda Italiana, so vodilni predstavniki industrije med drugim razpravljali prav o tem premiku. V ospredju je bila redefinicija luksuza: ta ni več izključno vezan na materialnost, ampak vse bolj na čustveni in etični odziv posameznika.
Claudia D’Arpizio iz svetovalnega podjetja Bain & Company je poudarila, da danes luksuz ne pomeni več le dragocenega predmeta, temveč vsako otipljivo ali neotipljivo dobrino, ki “izpolnjuje potrebe kupca, [naj gre za] užitek, pripadnost, investicijo ali samoaktualizacijo,” poroča WWD. V tem širšem kontekstu luksuzne blagovne znamke ne tekmujejo več zgolj s tekmeci znotraj modne industrije, temveč tudi z umetnostjo, gastronomijo, turizmom in celo vesoljskimi programi.
View this post on Instagram
To potrjuje tudi primer Prade, ki sodeluje z Axiom Space pri razvoju lunine obleke za NASA. Po besedah Lorenza Bertellija, prejemnika nagrade za inovacije in direktorja trženja pri Prada Group, so takšne poteze predvsem posledica instinkta, ne strateških analiz. In prav te instinktivne poteze danes omogočajo podjetjem, da posegajo onkraj mode – v prostor, tehnologijo, znanost.
Raziskava, ki sta jo pripravila Boston Consulting Group in Highsnobiety, je osvetlila nova razmerja med kupci in blagovnimi znamkami. Ta potrjuje, da potrošniki danes cenijo predvsem kakovost in rokodelsko izdelavo. Poudarek na “hype” kulturi, omejenih izdajah in odmevnih sodelovanjih se znižuje. Zdi se, da rokodelstvo in tradicija postajata odgovor na tehnološko prenasičenost in avtomatizacijo, ki jo lahko v današnjem svetu vedno bolj občutimo.
Tudi psihološki vidik luksuza se spreminja. D’Arpizio opaža premik od individualnega izražanja k iskanju pripadnosti. To pomeni, da potrošniki ne iščejo več zgolj izdelkov, ki jih ločijo od množice, temveč tiste, ki jih povezujejo z vrednotami, skupnostjo ali kulturo, ki ji pripadajo.
Luksuz danes ni več le razkošje – postaja sredstvo za čustveno zadovoljstvo, osebno identiteto in kulturno pripadnost. Blagovne znamke, ki bodo znale to prepoznati in na to kreativno odgovoriti, bodo tiste, ki bodo preživele in rasle v prihodnosti. In čeprav je pot do tja kompleksna, je jasno, da se luksuz ne meri več le v ceni, temveč v pomenu, ki ga ima za posameznika.
Novo na Metroplay: Sabina Kogovšek - Tutta iskreno o svoji največji komercialni vlogi Julije Steiner (Skrito v raju) | Greenroom z Urško Pirš