Moda obledi, slog je večen

In večne bodo tudi kreacije enega izmed največjih modnih oblikovalcev v zgodovini, Yvesa Sainta Laurenta.

Yves je umrl, po izgubljenem boju za zahrbtno boleznijo, na svojem domu v Parizu v nedeljo zvečer. Star je bil 71 let.

Moda obledi, slog je večen - Foto: Fotografija Reddot

Yves Henri Mathieu Saint Laurent se je rodil v alžirskem mestu Oran, prvega avgusta 1936. Po osvojitvi prve nagrade na tekmovanju the International Wool Secretariat za njegovo asimetrično koktejl obleko leta 1954, mu je Christian Dior, ki je bil na tekmovanju v žiriji, ponudil mesto njegovega pomočnika . Pri rosnih 21ih se je prebil na modno sceno kot senzacionalni novi dizajner pri modni hiši Dior, kjer je zamenjal pokojnega Monsuier-ja Diorja. Sramežljiv dizajner z nežnim glasom in očali je kmalu postal ikona - in je to ostal še naslednjih pet desetletij.

Njegova prva kolekcija za Dior mu je prinesla slavo čez noč. Luč sveta je ugledala 30. januarja leta 1958 in vsebovala znano trapezno linijo. Poleti istega leta je Parizu pokazal najbolj provokativno kolekcijo. Medtem, ko so vsi kazali krila do kolen, je Yves dodobra pretresel modno sceno s krili do sredine meč.

Septembra, po prejetju nagrade Neiman Marcus za najboljšega mladega oblikovalca, je prvič potoval v ZDA, kjer je predstavil svojo drugo kolekcijo.

"Ostali oblikovalci ustvarjajo tisto, kar hočejo drugi; Jaz ustvarjam tisto, kar želim sam."

Julija 1960 je razkril kolekcijo Chic Beatnik, kjer je predstavil svojo znamenito črno usnjeno jakno z dodatkom krzna, ter naletel na močne kritike, kar je močno zamajalo njegovo kratko, a zelo uspešno kariero.

Kmalu po vpoklicu v vojsko, so ga sprejeli v vojaški bolnici zaradi doživetega živčnega zloma - prvi od mnogih v naslednjih desetletjih. Dva človeka sta ga vsak dan obiskala v bolnici: njegova mati in Pierre Bergé, mlad moški, ki je postal njegov intimni prijatelj ter poslovni partner.

29. januarja 1962 predstavi svojo prvo samostojno kolekcijo, drugo pa avgusta istega leta, katerega ga je dvignila na sam vrh pariške modne industrije.

1964 YSL predstavi svoj prvi ženski parfum, poimenovan preprosto "Y".

Leta 1965, ko je Ritz kupoval Saint Laurenta, mu je mati podarila knjigo nizozemskega slikarja Pieta Mondriana. To poletje je predstavil kolekcijo, katera je bila navdihnjena po Modrianu, in je postala ena izmed največjih uspehov njegove kariere.

Septembra 1966 je odprl svoj prvi Rive Gauche butik v Parizu. Butik je v divjih barvah in zelo moderen. Črno steklo na vhodu, jeklen steber in temno oranžna preproga in eno ogromno okno. Dve leti pozneje odpre butik še v ZDA, na Aveniji Madison v New Yorku. Istega leta za film svoje muze, francoske igralke Catherine Deneuve, "Belle de Jour" oblikuje vsa njena oblačila, ki jih je nosila v filmu.

1967 z znamenito Afriko očara ljudi s školjkami in biseri.

"Pravo modo dandanes narekujejo mladi ljudje na ulicah - tisti, med 30 in 35 letom. Razlika med dnevnimi in večernimi oblačili je zastarela. Nova modna svoboda dovoljuje ljudem točno tisto, kar si želijo biti . . če hočeš, lahko greš na večerjo v črnih kavbojkah, ki si jih nosil že zjutraj. Rdeča nit moje nove kolekcije je ženski kostim - praktičen, moderen, preprost svet kostimov. Ampak ne kostim kot ga poznamo. Kostim, ki bo deloval drugače s hlačami ali krilom. In hlače z jopičem so del našega življenja."

Rezultat je bila njegova revolucionarna kolekcija CityPants (1968), ki je spremenila ženski modni svet. Ženske je oblekel v hlačne kostime in v prozorne bluze, ki so postale še en simbol seksualne svobode, ki je označevala to desetletje.

1968 pri kolekciji Saharienne predstavi znamenite safari jakne.

1969 je ponovno šokiral modni svet, ko je, potem ko so žene in dekleta vseh starosti in oblik veselo nosile mini krila, predstavil najdaljše krilo pri modni hiši Dior po letu 1947 - krilo pod kolenom. "Tako degenerirano, tako dekadenčno, tako Proustovsko, a tako seksi."

V sedemdesetih je videl nadaljnjo rast v svojem poslu. Začel se je ukvarjati z obutvijo, moško modo, prtljago in tekstilom za dom.

1971 je bila predstavljena prva Pret-a-Porter kolekcija. Vsebovala je stil štiridesetih in znameniti Blazer (jopič).

Novembra 1971 je njegova gola slika v francoskem Vogue-u pretresla množico. Namen akta je bila reklamna kampanija za moško dišavo Pour Homme.

Aprila 1976 je, po vzoru Ballet Russe, ustvaril, po mnenju mnogih, svojo najlepšo kolekcijo. Poimenoval jo je Big Fantasy, z razkošno paleto barv, tekstila in vzorcev.

Januarja 1978 predstavi obleko Broadway, za katero navdih je dobil pri “Porgy and Bess” in afroameriški kulturi. Uspeh je bil ogromen. Septembra istega leta predstavi svoj drugi ženski parfum, večni Opium.

1981-1982 je luč sveta uzrla njegova znamenita smoking jakna.

1988 predstavi novo moško dišavo Jazz.

Devetdeseta je začel s pomlad-poletje kolekcijo, posvečeno ljudem, pri katerih je črpal inspiracijo: Pablu Picassu, Marii Callas, Jeanu Cocteau, Marilyn Monroe, Riti Hayworth in dvema ženskama, ki sta sedeli v občinstvu: njegovi muzi Catherine Deneuve in Zizi Jeanmaire.

1993 na police pošlje parfum Champagne, a zaradi konflikta okoli imena s francoskimi vinarji, vse stekleničke v Franciji povlečejo s prodaje. Njegov zadnji ženski parfum, izdan lansko leto, se imenuje Elle.

Januarja 2002 je naznanil svojo željo za upokojitev in oktobra 2002 za vedno zapustil svoj atelje in pisarno. "Nisem žalosten, samo nostalgičen."

Njegov prispevek k modi je nedvomen in izjemen. Med vsemi svetovnimi dizajnerji, mu lahko ob bok stopijo le Christian Dior, Coco Chanel, Cristobal Balenciaga in Karl Lagerfeld. V modni svet je prinesel ogromno kosov oblačil, ki so ga naredili večnega, vse od hlačnih kostimov do trapeza, njegova igra barv je neponovljiva.

Fotografija Reddot

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Najbolj brano

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri