Diorjevo modno revijo je otvorila manekenka, katere oprijet bodi je bil obrobljen z žico v fluorescentni zeleni barvi, ki je svetila v temi. Na stenah prizorišča so bile podobe žensk z dvema sklopoma oči. Vzdušje je izžarevalo ekvivalent dvojne zavesti občinstva, ki si ogleduje modo, hkrati pa zaskrbljeno ždi nad novicami o vojni v Ukrajini.
Ta napetost je bila nenamerna posledica strupenega časovnega preobrata. Podobe zaščite in nakazani derivati oklepov, ki so se v kolekciji takoj pojavili s prostim očesom, niso mogli imeti neposredne zveze s tem, kako je Maria Grazia Chiuri pred meseci načrtovala duh in izvedbo svoje jesenske revije. Pa vendar: ta kolekcija je bila njena najbolj drzna in mogočna izvedba, da bi svojo modno znamko ter kreacije, kot je jakna "Bar", korzet in vrteči se midi New Look, katero kreacijo je nosila manekenka, ki je čez čipkaste pajkice nosila še to futuristično, vrtljivo krilo, modna oblikovalka pa je s tem celoten videz morda naredila še bolj avantgardni in s videzu dodala bela sončna očala, tako pa je svoje kreacije povezala z napredkom modernosti in tehnologije. Svojo kolekcijo je tako odlično uspela ujeti v svet moči in feminizma.
"Živimo z idejo, da je tehnologija nekaj neresničnega," je pred svojo modno revijo trdila Chiuri. "Tehnologijo uporabljamo bolj za komunikacijo in manj razmišljamo o tem, kako nam lahko pomaga bolje živeti. Navajeni smo, da jo pričakujemo v zelo praktičnih stvareh: pralnih strojih, ne pa v modi."
Kolekcija na modni reviji je bila brezčasno osupljiva, oblikovalka je skušala prikazati demonstracijo oblačil od znotraj navzven, kako lahko jakna (z izpostavljeno obliko tradicionalnega notranjega oblazinjenja iz 50. let prejšnjega stoletja) postane oblačilo, ki bo kljubovalo modi v letu 2022 in postavljalo trende. Hkrati pa uporabniku nudi prav posebno ugodje, saj mu zagotavlja toploto, ko to potrebuje in prijeten hlad, ko mu je prevroče. Oblikovalka trdi, da je svojo kolekcijo tokrat želela zapeljati drugače, zato je bila večina njenih kreacij na tokratni modni reviji (tudi tistih pri katerih tehnologija ni bila tako očitna) rezultat sodelovanja z D-Air Labom, italijanskim tehničnim specializiranim podjetjem, ki izdeluje varna, funkcionalna oblačila in materiale za športne, industrijske in druge nemodne namene. Želela je prikazati izziv iskanja so obstoječih sinergij med Diorjevimi treznimi sivimi oblekami in ženstvenimi oblekami iz šifona ter tehničnimi motorističnimi jaknami, nogometnimi naramnicami in zaščitnimi dirkaškimi rokavicami.
Najbolj so se izkazala neverjetna pletena oblačila, pleteni puloverji z izrezanimi bisernimi detajli - spet zaradi nove italijanske industrijske tehnologije. Svetlobna leta od udobnega puloverja pa je bil čudovito fini pajčevinasti čipkasti telovnik na puhastem krilu, ki je bilo v celoti pleteno z računalniško podprtim strojem. K vsemu temu je bilo treba dodati še krilne obleke z asimetričnimi robovi, precejšnja dnevna oblačila s kvačkanim tvidom in razrezanimi trenč plašči, čudovito dolgo belo obleko, ki žensko naredi resnično magično, osupnili smo nad kariranimi vzorci, prav tako pa nadebudna modna oblikovalka ni pozabila na vse ljubitelje jeansa.
Okoljski ambient je ustvarila italijanska feministična umetnica Mariella Bettineschi, ki je objektivizirane ženske subjekte "starih mojstrov" ponovno predstavila kot ženske in dekleta z lastno dejavnostjo in sposobnostjo dojemanja stvari zunaj patriarhata in kolonializma. Maria Grazia Chiuri je poimenovanje umetničinega dela "The Next Era" z njenim dovoljenjem prenesla v svojo zbirko.
Umetniški koncept simbolično gleda v prihodnost, ko bodo ženske prevzele vodenje sveta in to na boljši način. Na ozadju agresije morilske megalomanske države, ki jo vodijo moški, je to upanje videti še bolj potrebno - in še bolj življenjsko - kot kdaj koli prej.
Fotografija: Profimedia
Preberite še: To so vodilni modni trendi za pomlad in poletje 2022
Priporočamo tudi: To torbico imajo trenutno vsa dekleta na modnem tednu v Milanu
Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc