Na predvečer svoje tretjega obiska Met Gale je Mona Patel ekskluzivno za Elle Slovenija spregovorila o videzu, ki je nastajal petsto let, in o tem, zakaj je letošnja tema Moda je umetnost zanjo pomenila bolj vrnitev domov kot le modni kodeks.
Obstajajo ženske, ki modna oblačila samo nosijo, in obstajajo ženske, ki o modi razmišljajo. Mona Patel sodi med slednje in, kot sama pravi, je tako že dolgo, še preden je modni svet nanjo zares postal pozoren. Tehnološka podjetnica in poslovna ženska se je na rdeči preprogi Met Gale prvič pojavila pred dvema letoma v obleki Iris Van Herpen in povzročila pravo senzacijo na spletu. Dodelan videz in izbrana obleka sta jo ponesla na vse sezname najbolje oblečenih in sprožila tiho radovednost: kdo pravzaprav je Mona Patel? Odgovor ni enostaven in prav v tem je čar. Poimenovana po najslavnejši sliki na svetu, izobražena na Harvardu in MIT. Podnevi gradi podjetja na področju diagnostičnega slikanja, v prostem času pa ustvarja ene najbolj premišljenih in intelektualno dodelanih videzov za rdeče preproge zadnjih let. Mona se izmika klasičinim opredelitvam, ki jih sicer tako radi uporabljamo.
Mona, veseli nas, da ste danes z nami. Pojdiva kar k bistvu. To bo vaša tretja Met Gala. Kaj letošnji dogodek in tema »Costume Art« oziroma kodeks »Fashion is Art« pomenita za vas?
Naj začnem z malo osebne zgodbe. Poimenovana sem po eni najbolj znanih slik na svetu, moja sestra je Lisa, skupaj sva Mona in Lisa. To je nekaj, kar me spremlja že od otroštva, od trenutka, ko sem razumela, kdo je bil Leonardo da Vinci in kaj moje ime sploh pomeni. Z njim čutim posebno povezavo in ne le zaradi imena.
To je izjemno. Nam lahko poveste več o tej povezavi?
Mama naju je poimenovala, ker je imela posebno naklonjenost do te slike, a zame je bilo to pravzaprav darilo. Bolj ko sem kot otrok spoznavala svojega »soimenjakinjo«, bolj sem se prepoznavala v umetikovi radovednosti in načinu življenja. Nikoli se ni pustil, da bi ga opredelila ena sama vloga— in tudi sama sem skušala živeti tako.
Odraščanje v Barodi s takšno miselnostjo verjetno ni bilo običajno.
V Indiji sem odraščala v osemdesetih, z neugasljivo radovednostjo do znanosti, umetnosti in ljudi, ki niso želeli biti zgolj ena stvar. Da Vinci je bil del mojega življenja, dobesedno. Ko pa sem spoznala, kaj vse je ustvaril od anatomskih študij, inženirskih skic, do zametkov prvih letalnih naprav, hkrati pa tudi izjemno realistične renesančne podobe, sem začutila nekaj več kot občudovanje. Začutila sem bližino.
V kakšnem smislu?
Še danes ljudje težko razumejo, da delujem na STEM-področju in obožujem visoko modo. Da Vinci je imel podoben »problem« že pred petsto leti in ga je odlično obvladal. Bila sem deklica v Barodi, ki je razmišljala o človeku iz poznega srednjega veka v Firencah in se ob tem počutila razumljeno. Bil je pravi inovator, znanstvenik, umetnik, polihistor nikoli omejen na eno samo področje delovanja. Vedno sem se v šali imenovala sodobna renesančna ženska (moj esej za MIT je temeljil prav na tej temi!). Ko sem izvedela za letošnjo temo, sem vedela, da je to pravi trenutek, da to dolgoletno inspiracijo vključim v svoj videz.
Pogosto v svoje videze javnega nastopanja vnašate tako osebne zgodbe?
Zame je visoka moda zelo osebna, pogosto tudi biografska. V vsakem videzu se skriva simbolika, če jo znaš prebrati. Moda je najneposrednejša oblika izražanja, ki jo imamo, in v pravem kontekstu postane skoraj performans.
V ustvarjalni proces sem zelo vključena in naredim vse, da svojo vizijo uresničim. Največje veselje mi prinašajo povezave, ki pri tem nastajajo inženirji, ki sodelujejo z vezeninarji, obrtniki iz Banarasa, ki komunicirajo s pariškimi modnimi hišami. Svetovi, ki se sicer nikoli ne bi srečali, najdejo skupni jezik. Skupna točka pa sem jaz.
Verjamem, da je moja odgovornost, da vodim proces nastajanja videza. Vedno začnem z vprašanjem: kaj želim povedati, komu in zakaj prav zdaj? Obleka pride šele na koncu.
Kako je potekalo snovanje letošnjega videza?
Lani septembra me je Andrew Bolton, kustos Inštituta za kostumografijo, povabil in mi predstavil prve zamisli razstave. Imela sem vpogled v razvoj teme, še preden je bila javno razkrita. To mi je dalo čas za razmislek o lastni interpretaciji.
Sledilo je več kreativnih srečanj, kjer smo razvijali idejo. Sprva sem želela raziskati tega renesančnega genija skozi različne plasti umetnosti, skozi arhitekturo, slikarstvo in seveda študijo o človeškem telesu.
Kako ste se lotili raziskovanja?
Odpravili smo se v Bibliotheco Ambrosiano v Milanu, najstarejšo javno knjižnico v Evropi. Tam hranijo največjo zbirko izvirnih da Vincijevih zapisov in risb, Codex Atlanticus. Biti v neposrednem stiku z deli, starimi več kot 500 let, je bilo izjemno ganljivo.
Kako vam je uspelo priti do tega dostopa?
Ni bilo preprosto. Ključno vlogo je imel Don Alberto Rocca, direktor knjižnice, ki nam je omogočil dostop. Z njegovo pomočjo smo lahko združili umetniško vizijo Dolce & Gabbana Alta Moda z originalnimi da Vincijevimi deli in celo snemali v sami knjižnici. To je bila izjemna čast.
Nam lahko opišete obleko, ki jo nosite?
Gre za po meri izdelano kreacijo Dolce & Gabbana Alta Moda z naslovom Renaissance Genius, ki se razvija v dveh plasteh od tančice do obleke, od ideje do utelešenja.
Prvi del obleke je »tančica genija« voluminozen svileni plašč v sepijastih tonih, ki spominja na renesančne zapiske. Na njem so fragmenti rokopisov, študije portretov, Vitruvijski človek na hrbtu in na kapuci pogled Mone Lise, moje soimenjakinje.
In pod njim?
»Anatomija genija«. Ker delam na področju medicinskega slikanja, mi je raziskovanje telesa blizu. Obleka sledi notranji logiki telesa, strukturi mišic, pretoku, arhitekturi gibanja. Detajli, kot so zlati elementi, ponazarjajo krvni obtok, diamanti pa živčne impulze. Kar raziskujemo na tančici, razkrijemo v obleki.
Kakšni so bili največji izzivi?
Najpomembneje mi je bilo v kreacijo vključiti originalna da Vincijeva dela. To je bilo neizpogajljivo. Pridobitev pravic za uporabo teh podob je bila dolgotrajen proces, sodelovali smo celo z italijanskimi institucijami. To je bil velik dosežek.
Govori se, da imate celo zbirko čevljev René Caovilla. Jih boste nosili tudi letos?
Seveda. Pri 87 letih še vedno neverjetno razume ženske, ki jih obuva. Za ta videz je ustvaril posebne čevlje, visoke 160 mm, zlatih tonov, ki ustvarjajo občutek lebdenja med hojo.
Kaj vam pri Met Gali pomeni največ?
Seveda je večer sam poln adrenalina, a meni največ pomeni pot, meseci ustvarjanja, sodelovanja, detajlov. Pri tem videzu sem bila vključena v vsak korak. Gre za kolektivni genijalni izdelek in to je tisto, kar mu daje pomen.
Kaj želite, da ljudje začutijo ob tem videzu?
Rada se pošalim, da sem sodobna renesančna ženska, a v to je pravzaprav resnica. Želim, da bi tudi druge ženske začutile to svobodo, da so lahko radovedne, večplastne, da jih zanimajo različna področja. Zakaj bi se omejile na eno samo stvar?
Mona nosi
Tančico in večerna obleka: Dolce and Gabbana Alta Moda
Sandali: Rene Caovilla
Nakit: Kantilal Chhotalal
Talent: Mona Patel @hautemona
Fotografije: ALIKHAN @alikhan_photography
Art direktor: Radik Ayzharikov @radik_aijarikov
Asistent stilista: Ahmad Alek @ahmad.alek
Ličenje: Sidney Jamila @sidneyjamilabeauty
Pričeska: Ermira Nebihu @ermiranebihu
Produkcija: Kabir Awatramani @kabir_s_a
Dolce and Gabbana Alta Moda tim: Valentina Dolci, Camilla Novarja@dolcegabbana
Asistentka fotografa: Diana Bibik @diana_bibik